Objave

Prikaz objav z oznako naš vsakdan

S trebuhom za kruhom

Delovno mesto, oziroma plačano delo, je dandanes, tako kot že nekdaj, nujno potrebna dobrina, da preživimo svoj vsakdan.  Vse več je področij, ki svojim prebivalcem niso sposobna zagotoviti ustreznega delovnega mesta in tako se vse bolj pojavljajo dnevne delovne migracije, oziroma dnevno odhajanje na delo v drugo regijo ali državo brez posledične naselitve v drugi regiji ali državi. V Sloveniji je bila v letu 2022 in tudi že šesto zapored, osrednjeslovenska regija z glavnim mestom Ljubljana edina, ki je imela več delovnih mest, kot pa je imela prebivalcev. Na delo v druge občine je tako odhajalo iz Ljubljane 24.200 delavcev. V Ljubljano pa jih je dnevno prihajali 141.300. Največ delavcev (23.656) jih je prihajalo na delo v Ljubljano iz gorenjske regije. Z 14.095 je savinjska regija na drugem mestu in z 13.634 ji sledi po delovnih migracijah v osrednjo regijo jugovzhodna Slovenija. S podravske regije jih je odhajalo dnevno na delo v osrednjeslovensko regijo 11.915. Iz zasavske reg...

V čast materam in nataliteti

 Kot so že včasih dejali, je ravno mati tista, ki svojega otroka nosi v svojem telesu vse od spočetja pa do njegovega rojstva. Otrok preko matere diha, se hrani in v njej raste vse do poroda. In ponavadi ga v prvem letu starosti ravno biološka mati tudi doji, oziroma se otrok hrani z materinim mlekom.  Ravno zaradi tega se vse bolj uveljavlja materinski dan, ki ga v Sloveniji praznujemo 25. marca, kot dan vseh mater.  Vzgojo in oskrbo otroka po rojstvu lahko namreč otroku nadomestijo poleg bioloških staršev tudi drugi, od sorodnikov dalje. Ravno zaradi nošenja otroka v svojem telesu pa je mati nenadomestljiva za nadaljevanje človeške vrste, oziroma nataliteto.  V letu 2023 se je že rodilo več kot 30 milijonov malih Zemljanov. Najvišjo nataliteto, ki presega v povprečju plodni faktor 4, imajo trenutno na afriškem kontinentu. Med državami z najvišjo nataliteto si tako sledijo Niger, Somalija, Kongo, Mali, Čad, Angola, Burundi, Nigerija, Gambija in Burkina Faso. Azija...

Kontrola in vonj po vojni

 Evropska unija (EU) je obsodila vdor ruskih vojaških enot na teritoriju Ukrajine v letu 2022 in si s tem prislužila tudi večjo pozornost ruskih obveščevalnih služb, saj v novejšem času velikokrat odkrijejo na območju EU takoimenovane ruske vohune. Povečan nadzor ali kontrolo gibanja prebivalstva in povečan nadzor nad socialnimi stiki prebivalstva na področju EU ali bolje omejitve gibanja ter osebnih stikov sicer poznamo že iz leta 2020, ki ga je obeležila epidemija Covid-19 in naj bi se končal letos, oziroma v letu 2023. Prav tako pa poznamo že dolgo tudi ohlapno delovanje policije v primeru motenja posesti. Lastninska pravica je namreč jasno opredeljena kot izrecna pravica razpolaganja s svojo nepremičnino. In kot je opredeljena lastninska pravica naj ne bi brez soglasja lastnikov nihče uporabljal površin in stavb v drugi lasti. Mogoče je tako ravno zaradi "vonja po vojni" iz Ukrajine najavljen večji nadzor lastništva stavb in površin ter pravilnih vpisov v zemljiško k...

Rože s trni in emancipacija

Bliža se 8. marec, ki je obeležen v Sloveniji kot dan žena. Za tem praznikom pa se še dandanes skriva ves boj ženskega dela prebivalstva, da bi si pridobil enake pravice kot moški del prebivalstva. Pravzaprav so se ženske borile, da ne bi bile več tretirane kot večni otrok, ki potrebuje stalno skrbništvo moških. Obstoj ženske je bil zgodovinsko pogosto postavljen v družbeni položaj namenjen oskrbi hiše in rojevanju ter pravzaprav lepotnemu odrazu moževega družbenega statusa.  Pravice moških, ki so si jih želele ženske so bile pravice do izobraževanja, samostojnega odločanja o sebi, razpolaganja z lastnim premoženjem in telesom, enakovrednega plačanega dela, mogoče celo enakovrednega vladanja in seveda volilne pravice... Seveda so si te pravice moških ženske v nekaterih predelih že izborile v preteklosti, vendar so velikokrat tudi poniknile v pozabo.  Skratka ženske so želele skozi ves čas zgodovine izstopiti iz sence moškega in vstopiti v družbo enakovredno kot moški. In sev...

Nataliteta in delovna mesta

Nekoč smo skrbeli za obnovitveno nataliteto ali prirast prebivalstva, kar je pomenilo v praksi na odrasel par dva otroka.  Računali smo približno takole: "Pri dvajsetih bosta naša otroka odrasli osebi z dokončano srednjo šolo in iskala prvo zaposlitev. Prav tako pa bosta razmišljala že tudi o ustvarjanju družine. Če si jo bosta takoj ustvarila in dobila tudi službi, bosta imela dvajset let delovne dobe, ko bosta njuna otroka imela dvajset let in bosta dokončala srednjo šolo ter želela službo in otroke. Skratka v dvajsetih letih, kar je premalo za upokojitev bi morali delodajalci ustvariti dve novi delovni mesti. Šele za svoje vnuke pa bi pri štiridestih letih delovne dobe sprostili svoja delovna mesta. In seveda bomo mi nadomestili svoje upokojene starše". Seveda smo že takrat ugotavljali, da pravzaprav teh delovnih mest nismo sposobni ustvariti in si oddahnili, ko so se mladi odločali, da bodo imeli otroke malo kasneje, nekje med sedemindvajsetim in osemindvajsetim letom. Vs...