VsakodnevnoByDarja

Kdor pozna zgodovino razvoja človeka, pozna tudi njegovo primarno primatsko naravo in vedenje. Načeloma se obravnava človeka na začetku zgodovine človeštva  kot samotarsko živalim podobno bitje, ki se je začelo združevati v skupine zaradi varnosti in zaradi plenjenja večjih živali. Tako so se začeli prvi začetki človeka v družbi z njeno hierarhijo, v kateri je vladala na prvem mestu fizična moč, šele nato pa njegova spretnost in/ali zvitost. V prvih obdobjih človeštva se človek s pravili družbe ali družbenimi vrednotami in normami ni kaj dosti ukvarjal. Družba je bila pač trop v katerem je vladal najmočnejši. Tako so se postavljala vsa pravila v tej primarni družbi. Po domače povedano se je vse začelo in končalo s fizičnimi obračuni. Boj za samice in teritorij ter oblast se je končal v prid najmočnejšemu. Spretnost vladanja in spretnost izdelave primarnega orožja se začne s spretnostjo obdelave kamna in lesa ter izdelave preprostih bivališč ter velikanskim odmikom od drugih primato...

  Human capital is said to be becoming of secondary importance, as cybernetics and/or robotics and/or drones and/or artificial intelligence come to the fore, which were presented as the creation of humanity that will make everyday life easier for humanity. Increasingly, however, this kind of creation of humanity is being turned into an attempt to dominate individual nations and, to put it bluntly, for military purposes. Thus, a reasonable question arises whether nations that bet on robotics and artificial intelligence and at the same time also bet on massive human capital will rule over those that still perhaps only bet on massive human capital and/or lag behind in cybernetics, robotics and artificial intelligence. If the robot army was science fiction in the past, today it is becoming a reality. And of course, alongside the robot army, as well as other uses of robots, the meaningfulness of the mass of humanity is put side by side, although in fact all robotics is the creation of ...

  Človeški kapital naj bi postajal sekundarno pomemben, saj na prvo mesto prihaja kibernetika in/ali robotika in/ali droni in/ali umetna inteligenca, ki so bili predstavljeni kot tista stvaritev človeštva, ki bo človeštvu lajšala vsakdanje življenje. Čedalje pogosteje pa se tovrstna stvaritev človeštva sprevrača v poskus nadvlade nad posameznimi narodi in kar direktno povedano v vojaške namene. Tako se poraja umestno vprašanje ali ne bodo vladali ravno narodi, ki stavijo na robotiko in umetno inteligenco in hkrati tudi stavijo na množičen človeški kapital nad tistimi, ki še stavijo mogoče samo na množični človeški kapital in/ali  zaostajajo v kibernetiki, robotiki in umetni inteligenci. Če je bila robotska vojska v preteklosti znanstvena fantastika, dandanes postaja realnost. In seveda se ob robotski vojski, pa tudi ostalih uporabah robotov, ob bok postavlja smiselnost množičnosti človeštva, čeprav je pravzaprav vsa robotika stvaritev majhnega dela človeštva, ki poskuša nadome...