VsakodnevnoByDarja

Spet so se dvignile demonstracije zoper migrante, sploh ilegalne, ki naknadno po ilegalnem prestopu državne ali Šengenske meje EU, zaprosijo za mednarodno zaščito. Seveda so interpretacije zaščite pravic migrantov različne.  Za večino držav pa v svetovnem merilu velja, da je nezakonit prehod meje kaznivo dejanje. In tukaj ne smejo biti izjema migranti, ki navajajo, da so ogroženi v drugih državah in seveda tudi pogosto državljani držav izven zavezništev. Večina držav namreč računa pri obrambi države, ne samo na profesionalno vojsko, ampak ob večji vojni nevarnosti tudi na vojaško mobilizacijo svojih državljanov. V veliko državah spada dolžnost branjenja svoje države tudi med ustavno določene dolžnosti njihovih državljanov. Tudi Slovenija ima to dolžnost svojih državljanov zapisano v svoji konstitucijski Ustavi, kot najvišjem pravnem aktu Slovenije. Tako se vrednoti pravice in dolžnosti državljanov posameznih držav. In seveda je zelo vprašljivo ali gre res za nestrpnost do ilegalnih...

 Leto 2024 si bomo lahko zapomnili po vojnah blizu Evropske unije (EU), ki se nočejo umiriti. Postaja pa to leto tudi poznano po naravnih nesrečah, kot so poplave, potresi, tornadi, hurikani in druge elementarnih nesrečah, ki za sabo puščajo uničene domove, gospodarske objekte in solze za našimi bližnjimi, ki niso uspeli preživeti. Človek, ki naj bi bil najvišje razvito inteligentno bitje, se tako spet srečuje s svojo popolno nesposobnostjo, da bi ukrotil mati naravo. Besnenje narave, kateri večkrat pripisujemo tudi maščevanje zaradi onesnaženja in uporabe jedrskega in drugega orožja za uničevanje vsega živega in neživega na našem planetu, se nikakor noče umiriti.  Mirno lahko samo opozarjamo na možnost novega močnih vetrov, tornadov in hurikanov ter mogoče celo poplav in potresov. Večinoma pa smo ljudje nemočni, da bi jih ukrotili, odpravili ali preprečili.   Ljudje smo pač največ znanja vložili v izum novega še močnejšega uničujočega orožja. In to orožje se kaže v ...

Slovenija se pripravlja na vstop v leto 2024 z inflacijo, pogoriščem po lanskoletni požarih in finančnim potopom po letošnjih poplavah ter povečanim številom nedovoljenih vstopov v Slovenijo.  Tako izgledajo pač nekateri negativni faktorji letošnjega iztekajočega leta, ki bodo ostali aktivni negativni faktorji vsakdanjega življenja slovenskih državljanov tudi v 2024. Število ilegalnih migrantov, ki ob vsej milostni migracijski dobrodošlici v Sloveniji, še vedno vstopajo v Slovenijo tudi ilegalno, so se iz lanskoletnih 30.141, povečali na neslavnih 55.230. Podatki pa so seveda zbrani samo do konca novembra. Največ ilegalnih migrantov je iz Afganistana, Maroka in Pakistana. "Samo" 53.526 migrantov pa je izrazilo namero za mednarodno zaščito. Upadlo pa je število prebivajočih ilegalnih migrantov v Sloveniji iz lanskoletnih 3.969 na 1.940. Največ ilegalnih migrantov, ki so ilegalno prebivali na območju Slovenije je bilo v letošnjem letu iz Moldavije, Makedonije, Albanije, Srbij...

 Slovenijo so zajele ujme in reke so se dvignile in začele poplavljati. Reke so brusile svoje bregove, udarjale po mostovih in tudi nekatere s svojo novo močjo poškodovale ali celo odnesle mostove. Pojavili so se hudourniki in voda, ki je brizgala iz njih je povzročila drsenje pobočij ali plazove in odnašala s svojim tokom vse pred sabo. Nekateri ljudje so zapuščali svoje domove, da bi se rešili. Spet drugi ljudje so z obupom v očeh in svojim trmastim karakterjem poskušali rešiti svoje domove in svoje ostalo premoženje. Kopali so jarke, črpali vodo iz svojih domov in odstranjevali blato in nosili in vozili na varno območje vsaj nekaj svojega premoženja. Spet drugi ljudje so ponujali zatočišča ljudem, ki so jim poplave ali hudourniki ali plazovi uničili njihove domove. Ljudje smo pač različni in različne so tudi naše reakcije. Končno je posijalo sonce in narasle reke se bodo počasi vrnile v svoje struge. Presahnili bodo tudi hudourniki in za sabo pustili samo sledi svojega uničujoč...

  Spet živimo v obdobju elementarnih ali po domače povedano naravnih nesreč. Najverjetneje nad nas nebo, kakor koli ga kdo pojmuje, pošilja oblake, strele, točo, veter ter še vsaj obilno deževje. In vsekakor se moramo sprijazniti, da matere narave nikakor nimamo pod kontrolo in se pred njenim "besnenjem" tudi ne znamo zaščititi.  V vsakdanjem življenju se tako srečujemo z opustošenjem, ki ga za sabo puščajo požari, poplave, plazovi, škodo na poljih in vrtovih po toči ter škodo na nepremičninah, ki jo povzročijo tudi močni vetrovi, ki so včasih označeni tudi kot hurikanski ali tornadski piši, neurja ali na kratko vetrovi. Skratka lahko še čudimo tudi razkritim in celo odnešenim streham. Na kratko povedano, nam ostane škoda po naravnih nesrečah, ki jih izgleda ne znamo ustaviti niti regulirati. Tako kot je bilo tudi v pradavnini, ko vam je edino preostalo, da se ravnate po dogajanju na nebu. Upam pa, da vsaj še znamo popraviti škodo na objektih, sanirati plazove in pred točo za...