Glej v nebo
Spet živimo v obdobju elementarnih ali po domače povedano naravnih nesreč. Najverjetneje nad nas nebo, kakor koli ga kdo pojmuje, pošilja oblake, strele, točo, veter ter še vsaj obilno deževje. In vsekakor se moramo sprijazniti, da matere narave nikakor nimamo pod kontrolo in se pred njenim "besnenjem" tudi ne znamo zaščititi.
V vsakdanjem življenju se tako srečujemo z opustošenjem, ki ga za sabo puščajo požari, poplave, plazovi, škodo na poljih in vrtovih po toči ter škodo na nepremičninah, ki jo povzročijo tudi močni vetrovi, ki so včasih označeni tudi kot hurikanski ali tornadski piši, neurja ali na kratko vetrovi. Skratka lahko še čudimo tudi razkritim in celo odnešenim streham.
Na kratko povedano, nam ostane škoda po naravnih nesrečah, ki jih izgleda ne znamo ustaviti niti regulirati. Tako kot je bilo tudi v pradavnini, ko vam je edino preostalo, da se ravnate po dogajanju na nebu. Upam pa, da vsaj še znamo popraviti škodo na objektih, sanirati plazove in pred točo zaščititi pridelke, da ne bomo živeli kar najbolj naravno. Kar seveda lahko tudi pomeni, da ko nam mati narava ne da pridelkov, pač nimamo ničesar na mizi, oziroma imamo prazne trebuhe in smo podvrženi naravni selekciji, tako kot vsaka žival, ki ne najde hrane v naravi.
Najbolje je tudi, da se ne spomnimo protitočnega sistema. Še bolje, da se ne spomnimo regulacij hudourniških voda in močvirij ter regulacij rek, da ne bodo prestopile svojih bregov. Temu smo včasih rekli tudi regulacija vodostaja.
O funkcionalnosti stavb in tudi njihovih streh raje sploh ne razpravljajmo.
Skratka glejmo v nebo, kje se bo pač "razbesnela" ali ne naša mati narava.
Komentarji
Objavite komentar