VsakodnevnoByDarja

Že večkrat smo slišali, da socialna država podpirala lenuhe, čeprav za kaj takega ravno ni empiričnih dokazov, oziroma ni evidentiranih odklonitev ustreznih del   ali napotnic na delo iz Zavodov za zaposlovanje. Paradigmo družbenih koristnih del smo do sedaj srečevali kot možno milejšo obliko odsluženja izrečene kazni za kaznivo dejanje. V EU je namreč družbeno koristno delo splošno sprejeta alternativa zaporni kazni. Prav tako pa tudi v ZDA. Pri nas pa je pojavila težnja po pogojevanje socialne pomoči z družbeno koristnim delom. Še dandanes zaporniki, oziroma storilci kaznivih dejanj, ki so bili zanje tudi pravnomočno obsojeni na zaporne kazen niso dolžni delati, čeprav bi lahko smatrali, da so zastonj nastanjeni in na zastonj prehrani. Pustimo ob strani zastonj dostop do računalnikov, fitnesa, igrišč in podobno. Zaporniki so pri odločitvi za delo, čeprav so na voljo večinoma dela v zaporniški pralnici, kuhinji in podobno, povsem svobodni in naj bi bili za to delo tudi plačani. La...

  Modern parliamentary democracy is based on the assumption that the people are the bearers of sovereignty. In theory, this mechanism works elegantly and thoughtfully: citizens delegate their political power to elected representatives in regular, free and direct elections. Parliament is thus supposed to act as a reflection of the entire social spectrum – as a microcosm in which the public will is co-formed through representatives of various interest groups, classes and ideologies.  Through the adoption of laws and supervision of the executive branch of power, parliament is supposed to directly influence the everyday life of an individual. Elections in this system are not just a formal act of casting a vote, but a key moment when citizens choose between different visions of the future – from tax policy and the healthcare system to education and infrastructure.  The dictatorship of the majority and the problem of legitimacy  However, the parliamentary system already ca...

Sodobna parlamentarna demokracija temelji na predpostavki, da je ljudstvo nosilec suverenosti. V teoriji ta mehanizem deluje elegantno in premišljeno: državljani na rednih, svobodnih in neposrednih volitvah delegirajo svojo politično moč izvoljenim predstavnikom. Parlament naj bi tako deloval kot odraz celotnega družbenega spektra – kot mikrokozmos, v katerem se prek zastopnikov različnih interesnih skupin, slojev in ideologij sooblikuje javna volja. Skozi sprejemanje zakonov in nadzor nad izvršilno vej oblasti naj bi parlament neposredno vplival na vsakodnevno življenje posameznika. Volitve v tem sistemu ne predstavljajo le formalnega dejanja oddaje glasu, temveč ključni trenutek, ko državljani izbirajo med različnimi vizijami prihodnosti – od davčne politike in zdravstvenega sistema do izobraževanja in infrastrukture. Diktatura večine in problem legitimnosti Vendar pa parlamentarna ureditev že v svoji zasnovi nosi notranje protislovje. Čeprav so temelji na načelu inkluzivnosti in/ali...