Debata o družbeno koristnem delu

Že večkrat smo slišali, da socialna država podpirala lenuhe, čeprav za kaj takega ravno ni empiričnih dokazov, oziroma ni evidentiranih odklonitev ustreznih del ali napotnic na delo iz Zavodov za zaposlovanje. Paradigmo družbenih koristnih del smo do sedaj srečevali kot možno milejšo obliko odsluženja izrečene kazni za kaznivo dejanje. V EU je namreč družbeno koristno delo splošno sprejeta alternativa zaporni kazni. Prav tako pa tudi v ZDA. Pri nas pa je pojavila težnja po pogojevanje socialne pomoči z družbeno koristnim delom.

Še dandanes zaporniki, oziroma storilci kaznivih dejanj, ki so bili zanje tudi pravnomočno obsojeni na zaporne kazen niso dolžni delati, čeprav bi lahko smatrali, da so zastonj nastanjeni in na zastonj prehrani. Pustimo ob strani zastonj dostop do računalnikov, fitnesa, igrišč in podobno. Zaporniki so pri odločitvi za delo, čeprav so na voljo večinoma dela v zaporniški pralnici, kuhinji in podobno, povsem svobodni in naj bi bili za to delo tudi plačani. Lahko pa svojo kazen odslužijo z družbeno koristnim delom. V Sloveniji to določa 86. člen Kazenskega zakonika.

Glavni pogoji za odsluženje kazni z delom:

Dolžina kazni: Sodišče lahko zaporno kazen nadomesti z delom le, če je izrečena kazen krajša od dveh let zapora.Vrsta kaznivega dejanja: Ta možnost je strogo prepovedana za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Izračun ur: En dan zapora se pretvori v dve uri dela. Skupno število ur dela mora biti med 80 in 480 urami.

Časovni rok: Obsojenec mora celotno delo opraviti v obdobju največ dveh let od takrat, ko sodba postane izvršljiva.

Poteka izbire in opravljanje dela

Predlog na sodišče: Obsojenec ali njegov zagovornik mora na sodišče podati predlog za nadomestitev zaporne kazni z delom. Po odločitvi Ustavnega sodišča se to lahko predlaga pred začetkom ali celo med samim prestajanjem zaporne kazni.

Organizacija dela: Če sodišče predlog odobri, postopek prevzame Uprava za probacijo. Ta izbere primerno neprofitno organizacijo (npr. rdeči križ, dom starejših občanov, zavetišče za živali, knjižnica).

Usklajevanje: Delo se organizira tako, da obsojenec še naprej lahko hodi v svojo redno službo ali šolo. Delo v splošno korist se opravlja brezplačno. Če obsojenec dela ne opravlja vestno, krši dogovore ali ne naredi določenih ur v roku, sodišče to možnost prekliče, oseba pa mora preostanek kazni odsedeti v zaporu. 

Obsojena oseba lahko v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe vloži predlog, da se kazen zapora izvrši tako, da oseba opravlja družbeno koristna dela. Delo v splošno korist  naj bi bilo  zakonita alternativa izvrševanja zaporne kazni. Družbeno koristno delo je alternativa uklonilnemu zaporu, zaporu in sicer kot možnost v postopku poravnave ali v postopku odloženega pregona. 

Če posameznik prejme denarno kazen (globo) za prekršek in je ne more plačati, lahko zaprosi za delo v splošno korist v kolikor je dnevni znesek do 360 evrov.
  • Pogoj za znesek: Globa in stroški postopka morajo znašati najmanj 360 evrov.
  • Premoženjsko stanje: Storilec mora dokazati, da globe ne more plačati. Sodišče odobri predlog, če oseba izpolnjuje pogoje za brezplačno pravno pomoč.
  • Izračun ur: Za vsakih začetih 10 evrov globe se določi ena ura dela.
  • Omejitev ur: Odrejeno delo lahko traja najmanj 30 in največ 400 ur.
  • Čas za izvedbo: Delo je treba opraviti v roku največ šestih mesecev od začetka izvrševanja. 
Seveda zelo slabo poznamo takšne kompenzacije za kaznivo dejanje in/ali kompenzacijo za nastalo škodo na premoženju in/ali zdravju in/ali izrečene globe, saj jih večina tistih, ki so socialno ogroženi,  dosedaj ni plačevala v kolikor so dokazali materialno ogroženost.

Po novi miselnosti in paradigmi brezposelnosti pa se lahko sedaj brezposelna oseba, ki ji ni dokazano, da odklanja delo ob delovni usposobljenosti, obravnava slabše kot storilci kaznivih dejanj opisani v Kazenskem zakoniku. Za storilce kaznivih dejanj namreč ni obvezno sprejetje družbeno koristnega brezplačnega dela niti ob storjeni družbeni škodi ali neplačilu globe ipd.. Prav tako boste privatno težko dosegli na primer, da vam izbrišejo grafit iz vaše stene.

Takšne težnje po brezplačnemu delu oziroma delu za socialno pomoč, ki ni dohodek, bi bile najverjetneje nova državna rešitev za zmanjšanje proračunskih sredstev za socialne zadeve za brezposelne osebe in zelo vprašljiva neenaka obravnava državljanov v smislu plačanega dela za vse delavce. Dobro je tudi vprašanje ali bi država razširila krog upravičencev oziroma koristnikov brezplačnega družbeno koristnega dela ali pa celo namenila dodatne ure ali pa celo na ta račun skrčila zaposlene v javnem sektorju, oziroma v državnih in občinskih službah. Vsekakor prispevki za socialno varnost zaradi tega ne bodo nižji ali pa celo ukinjeni, ne samo zaradi še drugih koriščenj javnih sredstev za socialno varnost, kot so: otroški dodatki, varstveni dodatki, oprostitev plačila vrtcev, prehrane za otroke in nenazadnje tudi dodelitev neprofitnih ali socialnih stanovanj in subvencij najemnin. Mogoče pa bi bil to tudi način domačega nacionalnega varčevanja za velikodušno pomoč izven EU in NATO.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Social sense

Are fruits and vegetables medicine

Ljubica je lahko zaposlena, žena ne