Prazniki in kultura

  Ta vikend praznujemo veliki krščanski praznik Velika noč, ki po starem krščanskem verovanju daje upanje človeštvu na življenje po smrti ali vstajenju. Po krščanskem verovanju so Jezusa Kristusa v petek križali. V nedeljo pa je vstal od mrtvih. Tako odraža v Sloveniji hren žeblje s katerimi so pritrdili Jezusa Kristusa na križ. Rdeče obarvana jajca simbolizirajo njegove kaplje krvi in kruh ter peciva njegovo krono trnja na glavi. Seveda se šunka, ki je ponavadi svinjska, včasih sploh ne omenja. Sem jo pa še videla na fotografijah košar pripravljenih za žegen.

Vendar ves svet ni krščanski. V vsej svetovni populaciji, veliki več kot 8 milijard, zajema krščanstvo, po zadnjih podatkih na worldometru, le 31 %. Od tega jih je 50 % katolikov, 37 % protestantov in 12 % ortodoksnih krščanov. 1 % si delijo vse ostale krščanske cerkve. Strogo enoversko krščansko državo tudi več ne poznamo, razen izjeme Vatikana. Vse sodobne družbe in s tem tudi države se dandanes rade pohvalijo z versko svobodo, kar pa pomeni velikokrat tudi v eni državi večversko prebivalstvo, oziroma prisotnost več verskih organizacij, cerkev, sekt ...

Ko tako nekomu v takšnih državah voščimo vesele praznike, tako ne vemo ali ta praznik ta oseba sploh praznuje. Nekomu je ta praznik velik praznik, spet drugemu nekaj v kar sploh ne veruje, spet tretjemu nekaj povsem tujega ali pa celo odbijajočega. 

To se nam lahko zgodi v vsakdanjem pluralnem, demokratičnem in multikulturnem okolju. Dandanes se namreč ne družimo, živimo in delamo skupaj samo takšni, ki smo istega porekla, vere ali nevere ter na sploh kulturno identični, kar pomeni, da imamo iste kulturne navade, kamor spada tudi obeleževanje praznikov.

Da se izognemo nerodnosti s čestitko za praznike, ki jih ne praznujejo, je najbolje, da prej preverimo vsak praznike v tej državi. Če je ta praznik namreč državni praznik, pač ne moremo narediti veliko škode na naših medosebnih odnosih. 

Vprašanja o verski pripadnosti, so namreč v naši kulturi nemalokrat nezaželena, čeprav različna verska pripadnost velikokrat pomeni tudi razliko v prazničnih dnevih, jedeh, kulturi oblačenja, medosebnih odnosih... Vse premalo se namreč zavedamo tudi takšnih posledic multikulturne družbe in tudi verske pluralnosti. Upamo lahko, da poznamo seveda svojo zmožnost sprejetja takšnih kulturnih razlik. Manj pa seveda sigurno poznamo kulturne vrednote sogovornikov, sosedov, sodelavcev, sploh če vprašanja na to temo spadajo med tako imenovane "tabu" teme in bi se lahko preprosto glasila takole: "Katere vere pa si? V kaj verjameš? Kateri dnevi v letu so zate prazniki in zakaj? ...."