Objave osebnih podatkov

 Ljudje imamo svoje ime, rojstni datum, bivališče, izobrazbo, starše, mogoče lastnino, zakonskega partnerja ali otroke in tako dalje.

Na internetu in vsakdanjem življenju pa pogosto naletimo na opozorila, naj svojih podatkov ne razkrivamo. V veljavi je tudi Zakon o varstvu podatkov, ki zavezuje uradne osebe, da naših osebnih in drugih podatkov ne dajejo nepooblaščenim osebam. Kdo je pooblaščena oseba pa je seveda stvar naše osebne presoje. Mi, navadni državljani in osebe ter sosedje in tako naprej, to vsekakor nismo.

Naletimo v vsakdanjem življenju tudi na vrsto vprašanj, ki jih moramo sami razrešiti ali pa prositi za pravno tolmačenje ali razlago. Tako je naša stvar ali kot primer iz vsakdanjega življenja ali dostavljalcu pošte povemo, da nekdo prebiva v stavbi, ko ima seveda pošto za to osebo. Ali pa mu preprosto zabrusimo naj pogleda, če je na katerem nabiralniku njegovo ime. Najverjetneje je ta druga varianta našega obnašanja do sosedov še najboljša. Ali pa je mogoče še najbolj preprosto, da se enostavno naredimo nevedne in ničesar ne povemo. Saj je konec koncev mogoče Zakon o varstvu osebnih podatkov veljaven tudi za naše vedenje in predvsem dajanje podatkov o sebi. Tako izgleda zadeva, ki se ji reče varovanje osebnih podatkov o drugih osebah v vsakdanjem življenju in za navadne ljudi ali nepooblaščene osebe.

Povsem drugačen pristop pa velja za naše podatke, ki jih sami razkrivamo na internetu na socialnih omrežjih, kjer vsakdo pač predpostavlja, da delujemo pod svojim imenom in s svojo sliko. Vsaj takšna je bila že dolgo tudi zahteva na Facebooku, ki pa sedaj dopušča tudi avatarje, čemur smo včasih rekli karikatura. 

Koliko naših ostalih podatkov bomo razkrili pa bi morala biti naša osebna odločitev in seveda možnost blokade dostopa do naših ostalih podatkov. 

Kljub temu večkrat dajemo podatke o rojstnem datumu in poleg tega še o zakonskem stanu in izobrazbi. Večkrat razkrijemo tudi svoj elektronski naslov in telefonsko številko in celo naslov svojega bivališča in za koga ali pri komu smo zaposleni. In seveda pogosto spregledamo opozorila ponudnikov spletnih storitev, naj navedemo resnične podatke. Podobno pa tudi velja pri osebnih ali poslovnih stikih. Uporabljali naj bi namreč svoje ime ali pa povsem preprosto povedano svojo dejansko identiteto.

Naši osebni podatki so, v kolikor ne omejimo dostopa na spletu, vidni vsem. In seveda je celotna stvar dajanja in objavljanja naših informacij na spletu in drugim osebam v vsakdanjem življenju posebej izpostavljena takrat in je seveda tudi naša odgovornost, kadar pride do zlorabe naših objav in naših osebnih podatkov. 

Zlorabe so seveda lahko različne. Lahko je to nepooblaščena uporaba naših objav, v kolikor nismo dali pravice do deljenja naših objav ali uporaba naših objav v druge namene. Temu lahko včasih tudi rečemu kršitev avtorske pravice. Druga zelo pogosta kršitev je kraja identiteta, oziroma uporaba vaše osebne fotografije ali imena za lažno predstavljanje, oziroma predstavljanje z vašim imenom na spletu ali pa tudi poslovno in osebno.

Prav zaradi takšnih primerov spet krožijo po spletu opozorila o umiku nekaterih osebnih podatkov. In seveda se spet pojavlja zmeda v naših glavah, kdo je sploh še prava oseba. In tako zaradi zlorab objavljenih podatkov ali pa dostopnih podatkov, sodimo negativno tudi tiste, ki v osebnih socialnih stikih in na socialnih omrežjih še zmeraj uporabljajo svojo lastno identiteto, čeprav je bila včasih zavezujoča.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Which representatives would you vote for?

    We are once again in the time of resounding, glorious elections, when the people chose their representatives. Of course, the selection of people's representatives is always based on how well the candidates presented their programs to the wider masses. Of course, the selection of representatives is also based on what suits the broad masses of voters in these programs . Crowds of voters tend to like hearing stories and promises of their success, prosperity and peace. They are less willing to hear about other people's problems. This was also evident in this year's elections in the USA. A lot of people want to have their own interests and well-being in the first place in their country. Only after their needs are met would they deal with other problems and the well-being of others. Of course, this election story is also conditioned by the existing situation in the country. When a country lives in peace with other countries, it may think about ensuring peace for others as wel...
Preberite več

Is BRICKS a threat to the West?

   The artificially created BRICKS currency has been around since 2006. Its function is designed and defined as an attempt to establish a universal currency for international business, which will help BRICKS members to be more secure against the so-called influence of the West. The first group of Brazil, Russia, India, China and South Africa was joined by the United Arab Emirates, Iran, Egypt and Ethiopia in all these years until October 2024. Saudi Arabia is also mentioned. The purpose of this year's meeting of BRICS members was also to increase the number of members, as more than 30 countries were expected to attend the meeting, and they tried to inspire them to accept BRICS in international trade by showing the growth of gross domestic product (GDP) or a measure of economic activity, or one of the indicators of the country's economic development. According to the BRICKS alliance, the G7 (USA, Canada, Japan, France, Italy, Great Britain and Germany) are facing tough times. T...
Preberite več

Politika in draginja

Obeti ali napovedi za letošnje leto spet niso najboljši kot se večkrat pokaže v vsakdanjem življenju. Politični  vrhovi posameznih tako imenovanih razvitih držav so več kot očitno pozabili, da je eden od pogojev za uspešno poslovanje, ki se odraža tudi v naši vsakodnevni košarici za preživetje, pravzaprav obdobje miru, ne pa vojne. Vojno stanje ali vojna nevarnost prinaša namreč dodatne obremenitve državljanov v obrambne namene. Samo vojno stanje pomeni uničevanje, ne samo življenj, ampak tudi premoženja in seveda tudi onemogočeno poslovanje. In seveda tudi manj pritoka denarja v državni proračun in večje državne izdatke. Tako se rušilna in uničevalna narava vojnega stanja projicira v rušilno in uničevalno moč gospodarstva in s tem tudi našega vsakdana. Vojna pomeni pomanjkanje dobrin in s tem tudi draginjo že osnovnih življenjskih potrebščin zaradi uničenja tovarn in polj. Vojna pomeni draga bivališča, saj jih je veliko ali celo večina poškodovanih ali uničenih. Vojna pomeni tudi ...
Preberite več