Privatno in družbeno

Skozi vso zgodovino človeštva poznamo privatno in družbeno lastnino. Družbena lastnina je ponavadi državna lastnina, ki jo predvsem upravljajo politiki, oziroma tisti strankarski predstavniki, ki so trenutno na oblasti.  Poleg tega poznamo tudi družbeno lastnino kot obliko lastnine neke družbe, ki so jo ustanovili družbeniki ustanovitelji in morebiti kasneje tudi vlagatelji, ki si izvolijo direktorja ali upravljalca družbe ali pa sami zasedejo to mesto v družbi po večinskem deležu lastništva ali imenujejo upravljalca ali direktorja.

Na prvi pogled izgledajo te debate o privatnem in družbenem lastništvu precej smešne. In morebiti ni zmešnjava o upravljanju lastništva samo stvar postsocialističnih družb in držav, v katerih se je večina ljudi težko odvadila upravljanja večinskega državnega premoženja. V socializmu namreč privatnega lastništva v večjem obsegu ni, ne od tovarn, do nepremičnin in kmetijskih površin. In večino upravnikov tega družbenega premoženja imenujejo tudi ponavadi strankarski voditelji. In seveda je potrebno upoštevati, da večina socialističnih držav ne pozna večstrankarskega sistema. Zelo jasno je namreč v teh družbah začrtan vzpon ali padec v enostrankarskem sistemu in seveda tudi enoidejnem sistemu. Vsi ostali, ki niso pripadniki tega enotnega sistema so sankcionirani ali izločeni iz tega sistema. Velja pravilo "ali si naš ali pa te ni". In seveda je vprašljiva podobnost med "na kraljevem so tisti, ki so kraljevi najzvestejši podložniki " in med "na partijskem ali državnem so najbolj lojalni partijci ali zagovorniki in pripadniki enopartijskega sistema".

V takšnih sistemih in podedovanih kulturnih vzorcih oblasti so tudi največji problemi s priznavanjem upravljanja svoje lastnine in seveda tudi razpolaganjem. Moramo upoštevati tudi dejstvo, da pravzaprav ni države kjer bi lahko popolnoma svobodno upravljali svojo lastnino. Pri tem ne mislim dejstva, da z upravljanjem svoje lastnine ne smemo posegati v pravice drugih lastnikov ali pa mu s svojim upravljanjem svoje lastnine ali dejavnostjo povzročati škodo. Vse državne strukture zelo rade omejijo svobodno upravljanje lastnine z raznimi predpisi, kljub temu, da vaše svobodno upravljanje ne bi povzročalo nobene škode drugim. Poznamo namreč tudi estetske predpise, kot je na primer oblika hiše, določena vrsta kurjave, barva, oblika in material strešnih kritin, določene dejavnosti v nekem okolju in podobno. 

Svobodnega upravljanja lastnine na kratko povedano namreč ni tudi tam, kjer je večinska privatna lastnina. Družba in država tudi v tem primeru preko raznih predpisov in zakonov determinira ali določa privatno lastnino, pa naj je to nepremičninska ali zemljiščna ali pa tudi dejavnostna oblika privatne lastnine. 

Največja razlika med privatnim in družbenim upravljanjem je bila ravno na odgovornosti za svoje upravljanjem. Privatno lastništvo je s slabim upravljanjem zelo pogosto izgubljeno ali uničeno. Državno upravljanje, čeprav ga vršijo posamezniki, pa večinoma zapade v primeru slabega upravljanja pod družbeno odgovornost in deželo redko imenujejo posamezne krivce.




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Which representatives would you vote for?

    We are once again in the time of resounding, glorious elections, when the people chose their representatives. Of course, the selection of people's representatives is always based on how well the candidates presented their programs to the wider masses. Of course, the selection of representatives is also based on what suits the broad masses of voters in these programs . Crowds of voters tend to like hearing stories and promises of their success, prosperity and peace. They are less willing to hear about other people's problems. This was also evident in this year's elections in the USA. A lot of people want to have their own interests and well-being in the first place in their country. Only after their needs are met would they deal with other problems and the well-being of others. Of course, this election story is also conditioned by the existing situation in the country. When a country lives in peace with other countries, it may think about ensuring peace for others as wel...
Preberite več

Is BRICKS a threat to the West?

   The artificially created BRICKS currency has been around since 2006. Its function is designed and defined as an attempt to establish a universal currency for international business, which will help BRICKS members to be more secure against the so-called influence of the West. The first group of Brazil, Russia, India, China and South Africa was joined by the United Arab Emirates, Iran, Egypt and Ethiopia in all these years until October 2024. Saudi Arabia is also mentioned. The purpose of this year's meeting of BRICS members was also to increase the number of members, as more than 30 countries were expected to attend the meeting, and they tried to inspire them to accept BRICS in international trade by showing the growth of gross domestic product (GDP) or a measure of economic activity, or one of the indicators of the country's economic development. According to the BRICKS alliance, the G7 (USA, Canada, Japan, France, Italy, Great Britain and Germany) are facing tough times. T...
Preberite več

Politika in draginja

Obeti ali napovedi za letošnje leto spet niso najboljši kot se večkrat pokaže v vsakdanjem življenju. Politični  vrhovi posameznih tako imenovanih razvitih držav so več kot očitno pozabili, da je eden od pogojev za uspešno poslovanje, ki se odraža tudi v naši vsakodnevni košarici za preživetje, pravzaprav obdobje miru, ne pa vojne. Vojno stanje ali vojna nevarnost prinaša namreč dodatne obremenitve državljanov v obrambne namene. Samo vojno stanje pomeni uničevanje, ne samo življenj, ampak tudi premoženja in seveda tudi onemogočeno poslovanje. In seveda tudi manj pritoka denarja v državni proračun in večje državne izdatke. Tako se rušilna in uničevalna narava vojnega stanja projicira v rušilno in uničevalno moč gospodarstva in s tem tudi našega vsakdana. Vojna pomeni pomanjkanje dobrin in s tem tudi draginjo že osnovnih življenjskih potrebščin zaradi uničenja tovarn in polj. Vojna pomeni draga bivališča, saj jih je veliko ali celo večina poškodovanih ali uničenih. Vojna pomeni tudi ...
Preberite več