Socialna piramida

 Slovenija skupaj z Evropsko unijo (EU) še zmeraj zaznava inflacijo ali zmanjševanje življenskega standarda ali na kratko povedano  ekonomsko krizo, ki nas pesti že vsaj od začetka epidemije Covid-19, oziroma od zaprtja poslovnih dejavnosti. Po epidemiji, ko si še niti nismo ekonomsko opomogli, so nas začele ekonomskih uničevati še naravne nesreče in seveda pomoč državam v vojnem stanju in vali beguncev. Pri ocenjevanju ekonomskega stanja  se zelo radi poslužujemo tako imenovane socialne piramide.

Socialni piramidi bi lahko rekli tudi socialni trikotnik, kjer se od vznožja piramide ali trikotnika vzpenjamo do samega vrha. In ta piramida ali trikotnik je lahko uporabljena tudi za merjenje ekonomskega standarda posameznikov.Pri tej analizi piramide ali trikotnika seveda moramo zastaviti ali oceniti osnovni najširši del piramide ali trikotnika. 

Če nastavimo osnovni spodnji del socialne piramide ali trikotnika na ničlo premoženja in dohodkov, to seveda pomeni, da širša množica ljudi nima niti dohodkov niti premoženja. Ta ničla se dobi tudi v vojnih stanjih in naravnih nesrečah, ko ljudje izgubijo vse svoje premoženje, delo, ki je vir prihodkov ali pa so tako ali drugače brez svojega premoženja ali/in  dohodkov. Takšni so seveda ponavadi poleg obstoječih državljanov tudi vsi begunci ali pa na splošno vsi migranti. Večji kot je ta najširši del, večji je procent prebivalcev brez vsakega premoženja in dohodkov in večji so socialni državni odhodki. Veliko boljša je ekonomska slika v kolikor ta osnovni del ni nastavljen na nično premoženje ali/in dohodke, kar pomeni posledično samo občasno državno socialno pomoč ali pa  zmanjšan delež. Najbolj optimalno pa je stanje državne blagajne kadar je spodnji sloj piramide ali trikotnika sposoben vsaj pokrivati svoje življenjske stroške. To je seveda v sedanjem vsakodnevnem življenju pričakovana iluzija ali utopija.

Ponavadi, če razdelimo socialno piramido ali trikotnik na tri dele, je sposoben pokrivati svoje življenjske stroške tako imenovani srednji sloj, ki je po številu manjši, kot pa prvi najširši del piramide ali trikotnika. Ta sloj je najbolj v nevarnosti v primeru vojn in naravnih nesreč saj si zelo  težko opomore po vojni ali naravni nesreči brez državne pomoči. Seveda lahko ta sloj tudi ne obstaja ali preneha obstajati. Po nekaterih ocenah pa je ta srednji sloj tudi sloj, ki je pravzaprav enak spodnjemu sloju piramide ali trikotnika, ko plača vse svoje življenjske stroške in tako kot socialni sloj, ki bi lahko še nekaj ustvaril, enostavno izgine ali pa se potopi v spodnji najširši sloj socialne piramide ali trikotnika iz takšnega ali drugačnega razloga.

Na vrhu socialne piramide ali trikotnika  je najmanjši delež prebivalcev z višjim ali najvišjim življenjskim standardom ali dohodki in premoženjem. Ta ozek krog ljudi je ponavadi tudi na vrhu ekonomsko-socialnega in tudi političnega državnega ali družbenega vrha.

Seveda so te socialne piramide ali trikotnika našega  življenjskega ekonomskega  vsakdana tudi različno nagnjeni. Naklon stranice trikotnika ali piramide je lahko tudi izredno strm ali pa se pojavi prav katastrofalen preskok v naslednji družbeno ekonomski sloj ali manjkajoči del socialnega trikotnika. To bi pomenilo samo množico revežev in seveda zelo ozek ali malo število izrednih bogatašev. Ponavadi so ob takem družbenem trikotniku ali piramidi tudi skoraj nemogoči prehodi iz sloja v sloj. Najvišji sloj težko ali nikoli ne izgubi svojega najvišjega položaja. Povsem enostavno povedano revež vedno ostane revež in bogataš je vedno bogataš.