Obsedenost z drugimi
Včasih zelo radi poslušamo o tako imenovanih drugih. Tako nekako pozabimo nase, na naše veselje in naše žalosti. Pozabimo pa tudi, da nam tisti, ki govorijo o drugih, niso ničesar povedali o sebi in so lahko tudi obsedeni z to osebo, predvsem ob dejstvu, da radi poslušamo o drugih. Zakaj bi govorili o drugih in/ali jih sociološko in psihološko in kako še drugače analizirali je dobro vprašanje. Dobro vprašanje je tudi ali od teh ljudi, ki govore o drugih, dobimo ustrezne informacije. In seveda je tudi ustrezen dvom v njihovo strokovno usposobljenost za osebno analiziranje drugih in še večji dvom v njihovo osebno kulturo, da svoje ugotovitve tudi razširjajo. Lahko pa ob poslušanju govoric ali resnica trknemo tudi ob načelo protizakonitega zbiranja informacij in razširjanja govoric. Načeloma naj bi namreč govorili o drugih, v kolikor se nas njihova dejanja posredno ali neposredno zadevajo, oziroma imajo na nas in naše premoženje neposredno ali posredno delovanje. Drugače...