Množičnost človeškega kapitala vs vojna
Človeški kapital naj bi postajal sekundarno pomemben, saj na prvo mesto prihaja kibernetika in/ali robotika in/ali droni in/ali umetna inteligenca, ki so bili predstavljeni kot tista stvaritev človeštva, ki bo človeštvu lajšala vsakdanje življenje. Čedalje pogosteje pa se tovrstna stvaritev človeštva sprevrača v poskus nadvlade nad posameznimi narodi in kar direktno povedano v vojaške namene. Tako se poraja umestno vprašanje ali ne bodo vladali ravno narodi, ki stavijo na robotiko in umetno inteligenco in hkrati tudi stavijo na množičen človeški kapital nad tistimi, ki še stavijo mogoče samo na množični človeški kapital in/ali zaostajajo v kibernetiki, robotiki in umetni inteligenci. Če je bila robotska vojska v preteklosti znanstvena fantastika, dandanes postaja realnost. In seveda se ob robotski vojski, pa tudi ostalih uporabah robotov, ob bok postavlja smiselnost množičnosti človeštva, čeprav je pravzaprav vsa robotika stvaritev majhnega dela človeštva, ki poskuša nadome...