Morebitne ruske želje

 Mineva že več kot leto dni od ruske invazije v Ukrajino, ki je vojno stanje in vale beguncev postavila tudi na območje do sedaj miroljubnega evropskega kontinenta. Razlogov zakaj se ta konflikt dveh držav, ki se razrešuje z orožjem, nikakor ne more diplomatsko rešiti, je lahko več ali pa samo eden in to je oblast nad drugimi.




Ukrajina naj bi bila neodvisna od Sovjetske zveze od leta 1991 s svojim 77,8 % etničnim deležem Ukrajincev in samo 17,3 % deležem Rusov, če preverimo podatke na Wikipediji iz leta 2018.




Sovjetska zveza pa naj bi zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1992. Naslednice te zveze z enopartijskim socialističnim sistemom naj bi bile po istem viru in po razpadu v letu 1992 naslednje države: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Estonija, Litva in Latvija. Pred razpadom Sovjetske zveze je namreč le-to sestavljalo 15 teh sovjetskih socialističnih republik in vse te republike so sedaj neodvisne države.




Izgleda pa, da se Rusija nikakor ne more sprijazniti z razpadom Sovjetske zveze, kateri je bila na čelu najverjetneje v celotnem času obstoja. Ima pač probleme s pojmovanjem svobode združevanja in razdruževanja in odločanja posameznih narodov na svojem teritoriju o političnem sistemu in svojih voditeljih. Vsi namreč poznamo stari rek: "Če ne gre zlepa, gre pa z zgrda". Lahko bi temu rekli tudi, če vas ne moremo prepričati s svojimi argumenti, vas bomo pa z orožjem.




Drugače spada Rusija po podatkih na worldometru s svojim več kot 146 milijonskim narodom na 9-to mesto kot najštevilčnejši svetovni narod. Na 247 mestu pa se nahaja Rusija glede na poselitev števila prebivalcev na km². Ukrajina pa zaseda po tem kriteriju približno 100 mest manj, kar pomeni, da ima večjo gostoto naseljenih prebivalcev. Ti podatki nam tako pač ne razkrijejo razloga za potrebo po ozemlju.




Edini razlog za rusko tendenco po ukrajinskem teritoriju bi torej našli le v težnji po vladanju ukrajinskemu narodu, ker Rusija vsekakor ni med državami z največjo gostoto prebivalstva na svojem teritoriju. Tako so priključili Krim Rusiji že leta 2014. Konec lanskega leta, oziroma leta 2022 pa so priključili Rusiji do tega leta ukrajinske pokrajine Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, kjer še danes potekajo najverjetneje največje vojaške bitke med ruskimi in ukrajinskimi vojaškimi silami.




Seveda se po prejšnjih navedenih podatkih lahko vprašamo tudi ali je ruski vpad na ukrajinski teritorij samo uvod v ponovno kreiranje Sovjetske zveze z rusko vojaško agresijo in ruskim vojaškim prevzemom oblasti v vseh nekdanjih sovjetskih socialističnih republikah, ki so v sedanjem času neodvisne države. V tem primeru nas čaka dolgotrajno vojno stanje na vzhodnem delu evropskega kontinenta, ki ga bodo spremljali poleg številnih pobitih vojakov tudi vali beguncev, poboji in mučenja civilistov, uničeni domovi in gospodarski objekti ter ostala materialna škoda.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Is BRICKS a threat to the West?

Which representatives would you vote for?

Politika in draginja