VsakodnevnoByDarja

V novo leto 2024 smo nekateri vstopili z bučnim proslavljanjem pravzaprav neznanih novih pričakovanj od pozitivnih smernic novega leta in upanjem na boljše življenje. Na nebu so se razbohotili ognjemeti in na tleh veselo nazdravljanje novemu letu. Spet druge so v času prihajajočega leta pozdravile bombe skupaj z vsem uničenim premoženjem in ugaslimi življenji. Vojna žarišča se pač bohotijo in množijo po afriškem kontinentu do azijskega in evropskega kontinenta. Leto 2024 bo tako pač najverjetneje potekalo v znamenju blagostanja za peščico ljudi in masovnim uničevanjem premoženja in človeških življenj za druge ljudi. In mogoče tiči vzrok v tem, da človeško življenje v današnjem času niti ni preveč cenjeno, saj se počasi privajamo na kibernetsko in robotsko pomožno obliko življenja. V bodočnosti pa mogoče celo nadvlado kibernetskega in robotskega ali mehanskega osebja.  Najverjetneje počasi izginja tudi človeškost v smislu uporabe razuma v miroljubne namene in namen človekovega razu...

 Sedaj se je ob robu Evropske unije (EU) odprlo že drugo vojno žarišče. Lanskoletno vojno žarišče, ko je Rusija vstopila z orožjem na ukrajinski teritorij, najprej s posebnimi vojaškimi skupinami, nato pa z vojsko, se še ni umirilo. Tako imenovana ruska vojaška operacija v Ukrajini se je razbohotila v vojno.  7. 10. 2023 pa je doživel raketni napad in napad s kopnega in morja Izrael. Prav tako brez vsake vojne napovedi in prav tako so bile in so še enostavno rečeno tarče njihovih napadov večinoma civilisti. In prav tako naj bi bili prvi napadalci ali agresorji spet militantne skupine, ne pa vojska posamezne države. V Ukrajini so prve napadle Wagner in podobne skupine. V Izraelu pa so vsaj napade iz Gaze, oziroma Palestine in Libanona pripisali islamskim skrajnim skupinam kot so Hamas in Hezbolah. Najkrajši konec s tisočimi mrtvimi, ranjenimi, mučenimi in trpinčenimi pa spet potegne ravno civilno prebivalstvo, vključno z najranjljivejšim otroškim delom svoje populacije. Otro...

Slovenija še danes praznuje 27. april kot dan upora zoper okupatorja. Za nekatere, mogoče celo večino prebivalcev Slovenije, je to pač državni praznik, ki je spomin na dan, ko se je slovensko ljudstvo začelo organizirati v enote za boj proti nemškim in italijanskim okupatorjem, saj je takratna vodilna kraljeva politična elita odpovedala.  Spet za druge, čeprav redke, pa je ta spomin še živ, saj so leto 1941 osebno doživeli. Vsekakor pa je še sedanje obeleževanje tega dne dokaz, da so nemške nacistične in italijanske fašistične enote z navdušenjem pričakali le redki. Nekateri pa celo ocenjujejo, da so jih bili veseli le pripadniki nemške in italijanske manjšine, ki so tudi pripravljali ugodne pogoje za okupacijo. Le nekaj dni kasneje, natančneje, 1. maja, pa Slovenija praznuje tudi praznik dela, oziroma dan delavskih pravic ali bolj dan upanja vseh delavcev na plačano delo, boljše delovne pogoje in seveda tudi na splošno boljšo socialno varnost. V Sloveniji sta se ta dva sicer loče...

 Evropska unija (EU) je obsodila vdor ruskih vojaških enot na teritoriju Ukrajine v letu 2022 in si s tem prislužila tudi večjo pozornost ruskih obveščevalnih služb, saj v novejšem času velikokrat odkrijejo na območju EU takoimenovane ruske vohune. Povečan nadzor ali kontrolo gibanja prebivalstva in povečan nadzor nad socialnimi stiki prebivalstva na področju EU ali bolje omejitve gibanja ter osebnih stikov sicer poznamo že iz leta 2020, ki ga je obeležila epidemija Covid-19 in naj bi se končal letos, oziroma v letu 2023. Prav tako pa poznamo že dolgo tudi ohlapno delovanje policije v primeru motenja posesti. Lastninska pravica je namreč jasno opredeljena kot izrecna pravica razpolaganja s svojo nepremičnino. In kot je opredeljena lastninska pravica naj ne bi brez soglasja lastnikov nihče uporabljal površin in stavb v drugi lasti. Mogoče je tako ravno zaradi "vonja po vojni" iz Ukrajine najavljen večji nadzor lastništva stavb in površin ter pravilnih vpisov v zemljiško k...

 Mineva že več kot leto dni od ruske invazije v Ukrajino, ki je vojno stanje in vale beguncev postavila tudi na območje do sedaj miroljubnega evropskega kontinenta. Razlogov zakaj se ta konflikt dveh držav, ki se razrešuje z orožjem, nikakor ne more diplomatsko rešiti, je lahko več ali pa samo eden in to je oblast nad drugimi. Ukrajina naj bi bila neodvisna od Sovjetske zveze od leta 1991 s svojim 77,8 % etničnim deležem Ukrajincev in samo 17,3 % deležem Rusov, če preverimo podatke na Wikipediji iz leta 2018. Sovjetska zveza pa naj bi zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1992. Naslednice te zveze z enopartijskim socialističnim sistemom naj bi bile po istem viru in po razpadu v letu 1992 naslednje države: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Estonija, Litva in Latvija. Pred razpadom Sovjetske zveze je namreč le-to sestavljalo 15 teh sovjetskih socialisti...