Boj proti okupatorju in delavske pravice

Slovenija še danes praznuje 27. april kot dan upora zoper okupatorja. Za nekatere, mogoče celo večino prebivalcev Slovenije, je to pač državni praznik, ki je spomin na dan, ko se je slovensko ljudstvo začelo organizirati v enote za boj proti nemškim in italijanskim okupatorjem, saj je takratna vodilna kraljeva politična elita odpovedala. 

Spet za druge, čeprav redke, pa je ta spomin še živ, saj so leto 1941 osebno doživeli. Vsekakor pa je še sedanje obeleževanje tega dne dokaz, da so nemške nacistične in italijanske fašistične enote z navdušenjem pričakali le redki. Nekateri pa celo ocenjujejo, da so jih bili veseli le pripadniki nemške in italijanske manjšine, ki so tudi pripravljali ugodne pogoje za okupacijo.

Le nekaj dni kasneje, natančneje, 1. maja, pa Slovenija praznuje tudi praznik dela, oziroma dan delavskih pravic ali bolj dan upanja vseh delavcev na plačano delo, boljše delovne pogoje in seveda tudi na splošno boljšo socialno varnost.

V Sloveniji sta se ta dva sicer ločena praznika zelo rada povezala kar v prvomajske praznike ali počitnice, saj so upor zoper okupatorje med 2. svetovno vojno in po vojni povezovali tudi z bojem za delavske pravice. Celoten boj zoper okupatorja se je zato prikazoval tudi kot socialističen boj, ki nam je Slovencem zato prinesel po koncu 2. svetovne vojne tudi enopartijski socialistični politični sistem, ki je trajal vse do osamosvojitve od Socialitične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) leta 1991.  

Tako se je v Sloveniji zaradi vladajoče politične socialistične elite zmagovalcev nad okupatorjem pozabilo ali pa so vsaj poslušali potisniti v pozabo, da so takoj po nemški in italijanski okupaciji razlastili tudi številne slovenske kmete, obrtnike in tudi lastnike tovarn. Večino teh so tudi deportirali v koncentracijska taborišča ali druge delovne enote ali kmetije. 

Okupator je namreč ža takoj v letu 1941 organiziral zbirne centre za tako imenovane slovenske politično oporečne družine, v katerih so ločevali može od žen in celo matere od otrok. Njihovi otroci so pogosto končali v posebnih otroških centrih. In ni bilo nujno, da so bili le-ti pred okupacijo pripadniki komunistične partije.

In mogoče je okupatorju prav s temi dejanji uspelo zanetiti vsesplošni ljudski odpor, katerega še danes obeležujemo 27. aprila ne glede na socialistično politično orientacijo. In seveda je tako še zmeraj živ tudi spomin na prve samoorganizirane skupine in tudi vojaške enote za boj zoper okupatorja, kljub njegovi očitni vojaški premoči. 


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Which representatives would you vote for?

Is BRICKS a threat to the West?

Politika in draginja