Doba konfliktov in orožja

  Nekoč smo govorili o modernizaciji naše kulture v visoko razvito civilno humano družbo. In mogoče večina ljudi še zmeraj živi v tej tako želeni utvari miroljubnih medsebojnih odnosov.

Vsem pripadnikom naše družbe, vključno z otroki in mladostniki, so namreč, tudi brezplačno, na voljo svetovalci, mediatorji in vsi SOS telefoni za razrešitev kakršnihkoli oblik stisk, travm in konfliktov. Obstajajo tudi delavnice za tako imenovano nenasilno komunikacijo. 

Hvalili smo se tudi z visoko razvito diplomacijo, katere naloga je bila mirno in diplomatsko razreševanje tako državnih, kot tudi meddržavnih konfliktov. In seveda ustanovili cel kup organizacij in združenj.

Naprej nas je zbudil v realnost vsakdanjega življenja povsem nepričakovan vojaškim poseg v Ukrajini, kar pomeni vojno stanje na mejah Evropske unije (EU). In naenkrat se lahko zavedamo, da je vsa razvita diplomatska aktivnost padla v realnem življenjskem okolju na raven razrešitve konfliktov z orožjem in merjenjem moči na vojaški ravni. In se bo pravzaprav in najverjetneje ta vojaški poseg, ki je pravzaprav odsev krize naših novih in starih kulturnih vrednot, tudi razrešil po zakonu vojaške premoči.

Prava kontra realnost humane družbe pa se je pokazala, ko postajajo verbalno, kot tudi fizično, nasilni že tudi mladostniki in otroci. Še huje pa je, ko poskušajo vse svoje travme ali konflikte z drugimi, namišljene ali realne ali pa samo potrebe po priznanju superiornosti ali nadvlade nad drugimi in težnje po zvezdništvu, tudi otroci in mladostniki, razrešiti s strelnim orožjem. Skratka pesti in ruvanje ter zmerjanje je sedaj zamenjalo že tudi pri mladoletnih osebah orožje. 

Takrat je čas, da se zamislimo, zakaj se je vsa naša miroljubna teorija sprevrgla v brutalno in nasilno ter vojaško razreševanje odnosov z drugimi. Mogoče pa je ta vsakdanja realnost povsem preprosto stara človeška težnja po terorju in nadvladi nad drugimi z uporabo orožja, ki je nikakor ne moremo izkoreniniti iz svojega človeškega živalskega bistva.