Objave

Prikaz objav z oznako družba

Gledalci

  Najbolje, da še jaz gledam ljudi in se sprašujem zakaj drugi gledajo mene in razpravljajo o meni ter sploh dajejo negativne opazke. Vi pa veste zase. Seveda je potrebno upoštevati, da sem že malo zastarala in imam najverjetneje tudi zastarane definicije o družbi. Gledalce poznamo iz zgodb o gledaliških predstavah. Najverjetneje poznamo tudi gledalce TV programov, gledalce videospotov in še in še bi lahko naštevala. Vse to so pasivni gledalci, ki ne sodelujejo v predstavi. Lahko pa kasneje ali pa med predstavo, razpravljajo o predstavi in pravzaprav izražajo svoje mnenje o predstavi in igralcih ter upodobljenih ali zaigranih osebah. Skratka to so tisti, ki jih po starih definicijah  pojmujemo kot gledalce. Mogoče sem še pozabila omeniti kakšno posebnost kot je šef-gledalec dela svojih podrejenih.  Seveda se v novejšem času pojavi še gledalec resničnostnih šovov. In mogoče tiči ravno v teh resničnostnih šovih ali oddajah, da se je ta resničnosti šov raztegnil v naš vsakda...

Dedovanje po prednikih

 Vsi zakoniti dediči  so večinoma priznani kot krvni sorodniki ali po krvni sorodstveni vezi. Izjema so seveda posvojitve. Najprej se sicer šteje kot dedič tudi zakonski partner ali žena in mož ter priznani otroci. In seveda je stvar dedovanja ponavadi materialne narave. To se pravi večinoma denar in nepremičnine ter podjetja. Seveda se tudi večinoma razprav o dedovanju vrši na sodišči po teh pravilih ustvarjanja družinskih vezi ali ustvarjanja krvnega sorodstva, čeprav sta žena ali mož priznana kot dediča tudi brez potomcev . Kar pomeni tudi priznanje prednosti možu in ženi pred ostalim krvnim sorodstvom . In seveda tudi izenačitev zakonskega partnerja z morebitnimi prejšnjimi potomci pokojnika. Kadar preminuli nima ožjih sorodnikov, kot so njegovi otroci ali zakonski partnerji dedujejo tudi ostali krvni sorodniki. Izjema dedovanja po krvnem sorodstvu in zakonski zvezi  so pogodbe o oskrbi, ki jih lahko sklene sedanji pokojnik za čas svojega življenja. Nekdaj so bili stv...

Brezpogojna ljubezen

  Velikokrat srečamo tako imenovane ljubeče in čuteče ljudi. Na prvem mestu naj bi bilo ljudem pač srce, ne pa razum. Naše človeško srce naj bi v novejšem času, pa tudi v preteklosti, poznalo tudi brezpogojno ljubezen do drugih. Možno pa je tudi, da samo da določena skupina ljudi ali posamezniki pričakuje brezpogojno ljubezen od drugih. Pogojevanje ljubezni naj bi bilo v pozabi, čeprav je velikokrat pogojevanje ljubezni pomenilo ljubezen vzajemnosti. Pogojevanje ljubezni namreč pomeni da, ko si dober do nas, smo tudi mi dobri do tebe. To pomeni tudi, da najprej bodo ti dober do drugih, da te bodo tudi drugi lahko ljubili. Na takšen način naj bi pogojevanje ljubezni usmerjalo ljudi k pozitivnim čustvom in pozitivnim dejanjem in pozitivnim odnosom do drugih.  Pogojevanje ljubezni s pozitivnim odnosom do drugih pomeni, da te bodo samo v tem primeru lahko ljubili. Pomenilo je tudi , da ne pričakujte ljubezni od drugih, v kolikor imate do njih negativen, zaničevalen, poniževalen, ...

Smo varni doma?

Vsi se radi počutimo varne, sploh pa na svojih domovih. Seveda nas ta varnost ob naraščajočemu kriminalu tudi vse več stane.  Ne samo v samostojnih hišah, ampak tudi v večstanovanjskih hišah ali blokih, vse več lastnikov vlaga v varnost svojega domovanja in inštalira protivlomna vrata in okna ter včasih tudi vse več alarmnih naprav in že tudi tudi video nadzor svojih domov. Vse ta naša prizadevanja in vlaganja v dodatne varnostne naprave kažejo na to, da se ljudje več ne počutimo varne v svojih lastnih domovih. K temu gotovo pripomore občutek nadzora ali kontrole nad postavanjem pri naših vratih in oknih. Vsi imamo pač radi pod nadzorom vse svoje obiske ali pa celo bolje povedano, povabljene in najavljene goste. In večina nas tudi ne mara, da nas nekdo vseskozi opazuje, sploh pa ne v naših domovih. Podobno velja tudi za vsa vzdrževalna dela na skupnih površinah, še posebej pa na naši etažni lastnini, v kolikor živimo v večstanovanjski stavbi. Vse več je tudi posegov v lastninske p...

Najprej poroka, nato razveza

 Naše razumevanje porok ali izvenzakonskih zvez je zalepljeno na samem nebu. Ob včasih že kar polovičnem številu porok, ki so nato razvezane, je naš ideal poroke in ustvarjanja družine vsekakor v ruševinah. Mogoče je ravno zato za tiste, ki se želijo razvezati in imajo otroke spet obvezno v Sloveniji pred postopkom ločitve posvetovanje na centrih za socialno delo glede skrbništva nad otroki. Upam pa, da to ne pomeni, da ne morejo pričeti živeti vsak zase ali ločeno. Postopka razveze poroke namreč pari z otroki ponovno ne morejo pričeti brez sklenjega sporazuma o skrbništvu nad otroki. Vsaj tako je idealno-tipsko spet zapisano v pravilih za začetek postopka za razvezo ali ločitveni postopek na sodiščih. Ločeni sodni postopki za ločitev ali razvezo zakonske zveze, skrbništvo nad otroki in delitev premoženja so spet težko dosegljivi.  Realnost vsakdanjega življenja pa nam lahko projicira še povsem drugačno sliko, saj se življenje z drugim ali prešuštvo v času trajanja zakonske z...

Doba konfliktov in orožja

  Nekoč smo govorili o modernizaciji naše kulture v visoko razvito civilno humano družbo. In mogoče večina ljudi še zmeraj živi v tej tako želeni utvari miroljubnih medsebojnih odnosov. Vsem pripadnikom naše družbe, vključno z otroki in mladostniki, so namreč, tudi brezplačno, na voljo svetovalci, mediatorji in vsi SOS telefoni za razrešitev kakršnihkoli oblik stisk, travm in konfliktov. Obstajajo tudi delavnice za tako imenovano nenasilno komunikacijo.  Hvalili smo se tudi z visoko razvito diplomacijo, katere naloga je bila mirno in diplomatsko razreševanje tako državnih, kot tudi meddržavnih konfliktov. In seveda ustanovili cel kup organizacij in združenj. Naprej nas je zbudil v realnost vsakdanjega življenja povsem nepričakovan vojaškim poseg v Ukrajini, kar pomeni vojno stanje na mejah Evropske unije (EU). In naenkrat se lahko zavedamo, da je vsa razvita diplomatska aktivnost padla v realnem življenjskem okolju na raven razrešitve konfliktov z orožjem in merjenjem moči na...

S trebuhom za kruhom

Delovno mesto, oziroma plačano delo, je dandanes, tako kot že nekdaj, nujno potrebna dobrina, da preživimo svoj vsakdan.  Vse več je področij, ki svojim prebivalcem niso sposobna zagotoviti ustreznega delovnega mesta in tako se vse bolj pojavljajo dnevne delovne migracije, oziroma dnevno odhajanje na delo v drugo regijo ali državo brez posledične naselitve v drugi regiji ali državi. V Sloveniji je bila v letu 2022 in tudi že šesto zapored, osrednjeslovenska regija z glavnim mestom Ljubljana edina, ki je imela več delovnih mest, kot pa je imela prebivalcev. Na delo v druge občine je tako odhajalo iz Ljubljane 24.200 delavcev. V Ljubljano pa jih je dnevno prihajali 141.300. Največ delavcev (23.656) jih je prihajalo na delo v Ljubljano iz gorenjske regije. Z 14.095 je savinjska regija na drugem mestu in z 13.634 ji sledi po delovnih migracijah v osrednjo regijo jugovzhodna Slovenija. S podravske regije jih je odhajalo dnevno na delo v osrednjeslovensko regijo 11.915. Iz zasavske reg...

V čast materam in nataliteti

 Kot so že včasih dejali, je ravno mati tista, ki svojega otroka nosi v svojem telesu vse od spočetja pa do njegovega rojstva. Otrok preko matere diha, se hrani in v njej raste vse do poroda. In ponavadi ga v prvem letu starosti ravno biološka mati tudi doji, oziroma se otrok hrani z materinim mlekom.  Ravno zaradi tega se vse bolj uveljavlja materinski dan, ki ga v Sloveniji praznujemo 25. marca, kot dan vseh mater.  Vzgojo in oskrbo otroka po rojstvu lahko namreč otroku nadomestijo poleg bioloških staršev tudi drugi, od sorodnikov dalje. Ravno zaradi nošenja otroka v svojem telesu pa je mati nenadomestljiva za nadaljevanje človeške vrste, oziroma nataliteto.  V letu 2023 se je že rodilo več kot 30 milijonov malih Zemljanov. Najvišjo nataliteto, ki presega v povprečju plodni faktor 4, imajo trenutno na afriškem kontinentu. Med državami z najvišjo nataliteto si tako sledijo Niger, Somalija, Kongo, Mali, Čad, Angola, Burundi, Nigerija, Gambija in Burkina Faso. Azija...

Kontrola in vonj po vojni

 Evropska unija (EU) je obsodila vdor ruskih vojaških enot na teritoriju Ukrajine v letu 2022 in si s tem prislužila tudi večjo pozornost ruskih obveščevalnih služb, saj v novejšem času velikokrat odkrijejo na območju EU takoimenovane ruske vohune. Povečan nadzor ali kontrolo gibanja prebivalstva in povečan nadzor nad socialnimi stiki prebivalstva na področju EU ali bolje omejitve gibanja ter osebnih stikov sicer poznamo že iz leta 2020, ki ga je obeležila epidemija Covid-19 in naj bi se končal letos, oziroma v letu 2023. Prav tako pa poznamo že dolgo tudi ohlapno delovanje policije v primeru motenja posesti. Lastninska pravica je namreč jasno opredeljena kot izrecna pravica razpolaganja s svojo nepremičnino. In kot je opredeljena lastninska pravica naj ne bi brez soglasja lastnikov nihče uporabljal površin in stavb v drugi lasti. Mogoče je tako ravno zaradi "vonja po vojni" iz Ukrajine najavljen večji nadzor lastništva stavb in površin ter pravilnih vpisov v zemljiško k...