Dedovanje po prednikih

 Vsi zakoniti dediči  so večinoma priznani kot krvni sorodniki ali po krvni sorodstveni vezi. Izjema so seveda posvojitve. Najprej se sicer šteje kot dedič tudi zakonski partner ali žena in mož ter priznani otroci. In seveda je stvar dedovanja ponavadi materialne narave. To se pravi večinoma denar in nepremičnine ter podjetja. Seveda se tudi večinoma razprav o dedovanju vrši na sodišči po teh pravilih ustvarjanja družinskih vezi ali ustvarjanja krvnega sorodstva, čeprav sta žena ali mož priznana kot dediča tudi brez potomcev. Kar pomeni tudi priznanje prednosti možu in ženi pred ostalim krvnim sorodstvom. In seveda tudi izenačitev zakonskega partnerja z morebitnimi prejšnjimi potomci pokojnika.

Kadar preminuli nima ožjih sorodnikov, kot so njegovi otroci ali zakonski partnerji dedujejo tudi ostali krvni sorodniki. Izjema dedovanja po krvnem sorodstvu in zakonski zvezi  so pogodbe o oskrbi, ki jih lahko sklene sedanji pokojnik za čas svojega življenja.

Nekdaj so bili stvar dedovanja po pokojniku tudi družbeni položaji. Največkrat jih srečamo pri kraljevinah, ko dediči po liniji krvnega sorodstva dedujejo tudi družbeni položaj. Na primer prestolonasledniki in pa tudi drugi statusni naslovi. 

V tako imenovanih sodobnih ali modernih demokratičnih republikah pa srečamo ali poznamo samo podeljene družbene položaje preko volitev ali razpisov za določen čas točno določeni osebi. Ti družbeni položaji naj ne bi bili stvar dedovanja.

Tako naj bi bilo  povsem absurdno omenjanje družbenih položajev svojih prednikov, vključno s starši. Potomci ali krvni nasledniki naj bi v taki družbi sami, glede na svoje lastne sposobnosti in dosežke, dosegli in zasedli svoje lastne družbene položaje.  To se pravi na razpisih ali volitvah razpravljali o svojih lastnih dosežkih in kompetencah in tudi  na podlagi lastnih izobrazbenih dosežkov. Navedbe, da je bil ata ali mama ali teta ali stric tudi zdravnik ali slavna oseba ali na družbenem položaju so pravzaprav neumestne, saj se ti dosežki ne dedujejo, prav tako pa tudi ne statusni družbeni položaju. Prav tako se tudi ne deduje izobrazba ali doseženi akademski naslovi.

Seveda se lahko posredno zasede višji družbeni položaj tudi na podlagi podedovanega premoženja. In na takšen način na primer zasede vodstvene položaje v gospodarski družbi. Vendar pa se neposredno takšnega družbenega položaja ne podeduje ali pa se vsaj ne bi dedovalo. To tudi pomeni, da naj bi dosežki naših prednikov  v družbi ne vplivali na naš osebni družbeni položaj v sodobni demokratični družbi. Posebej pa ne tam, kjer velja za zasedbo družbenega položaja pravilo izbora na podlagi naših lastnih preferenc.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Which representatives would you vote for?

Is BRICKS a threat to the West?

Politika in draginja