Brez orožja ne gre
Evropska unija (EU) že od februarja "praznuje" tri leta tako imenovane rusko-ukrajinske vojne na obrobju EU tokrat za tako imenovano Donečko pokrajino, ki ji nekateri pravijo tudi Donečka republika. Vojna se še ni končala niti po diplomatski poti niti z uporabo orožja. Prav tako še tudi ni prešla v mirnodobno obdobje Bosna in Hercegovina niti Kosovo. Jeseni pa bomo lahko "praznovali tudi eno leto spet ponovnega večjega napada na Izrael na drugi strani Sredozemlja, ki je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni.
Počasi se tako državljani EU privajamo na starodobne in novodobne potrebe po vojaški sili, saj je vsa diplomacija nemočna ob razgretih glavah polnih sovraštva ter vojnu po smrti in uničenju na samem obrobju miroljubne EU.
Tudi Organizacija združenih narodov (OZN), ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, le nemočno razpravlja o dolgoročnosti miru, sožitja in spoštovanju deklaracij o človekovih pravicah in otrokovih pravicah. Evropsko in svetovno prebivalstvo se spet obrača v versko, nacionalno in spolno sovraštvo ter ga skomina po tujem teritoriju in tako imenovani denacifikaciji, ki pomeni izbris nekaterih narodov. Vse pač v imenu takšnih ali drugačnih unitarnih in totalitarnih ideologij, ki ne dopuščajo prostora drugačnosti. Ustvarjena pravila mednarodnih miroljubnih odnosov in človekovega dostojanstva ter spoštovanja etničnih skupin in narodov ter verske svobode so se tako začela krhati in rahljati ravno med članicami, ki naj bi vse te pridobitve po drugi svetovni vojni namreč ravno vzdrževale in sankcionirale kršitelje. Varnostni svet OZN, ki ima v svoji petčlanski stalni sestavi Rusijo, ZDA, Kitajsko, Francijo in Veliko Britanijo, se namreč sooča z vojaškimi operacijami in vojnim stanjem, ki ga je namreč prva začela ravno članica Varnostnega sveta OZN Rusija. ZDA pa ji je sledila z najavo priključitve Kanade v sestavo ZDA in seveda tudi nakupom Grenlandije. Prav tako pa naj bi bil načrtovan tudi izbris Izraela. Tako so se pojavile tendence po uporabi vojaške sile z namenom prevlade v svetu ravno med stalnimi članicami Varnostnega sveta OZN, ki naj bi zagotavljal red in mir v svetovnem smislu že od leta 1946 in preprečil razmah nove svetovne vojne ali tretje svetovne vojne.
Jasne državne meje, ustvarjene po drugi svetovni vojni, so postale dvomljive in spet predmet debat o zgodovinski združitvi ali razdružitvi evropskih ali svetovnih narodov in skupnih koreninah ter dominanci večjih narodov. Pamflete o prosperiteri, ki jih obetajo velike vojaške sile se enostavno razbijajo ob čereh vojaške premoči in grožnjah z uporabo jedrskega orožja.
Namesto o razvitih diplomatskih odnosih ter mirnem reševanju mednarodnih sporov, tako spet poslušamo, da se bomo morali vojaško posodobiti in več vlagati v vojno industrijo, saj nas bo spet samo vojaška premoč rešila pred zavojevanjem in uničenjem. "Kdo bo koga" je namreč spet osnovno pravilo svetovne diplomacije in mečloveških odnosov.
Komentarji
Objavite komentar