VsakodnevnoByDarja

  Bližajo se na božični in novoletni prazniki. Seveda naj bi bil Božič družinski praznik, kar pomeni praznovanje Božiča na naših domovih v krogu najbližjih. Novoletne praznike pa radi preživimo tudi v širši družbi in izven doma ali celo v tujini. Pri obeh praznikih pa lahko občutimo družbeni pritisk po "outfitu" ali posebnem stilu oblačenja, dekorativnosti sebe in tudi naše okolice. Kakšen stil ali "outfit" bomo izbrali ob prihajajočih praznikih naj bi bila naša osebna izbira, oziroma naša osebna svoboda. V vseh trgovinah z oblačili pa tako ali tako že visijo letošnje praznične hit in/ali modne obleke. Ob praznikih bo tudi pomembno ali pa ne smemo zanemariti dejstva ali bo naš stil ali "outfit" v skladu z vremenom. December je poleg januarja, sploh v naših krajih mesec, ko so temperature zimsko najnižje in zelo pogosto pod  0° C, kar pomeni  temperaturno območje zamrznitve. Ljudje smo pa takšni in drugačni in tako izgleda tudi naš pogled na praznovanje in ...

Proti koncu letošnjega leta poteka v Ukrajini, ki ima svoje meje tudi z Evropsko unijo (EU) že več kot 3-letna vojna. Pravzaprav bo kmalu v začetku leta 2026 skoraj 4 leta od vdora ruskih vojaških enot in nenehnih vojaških spopadov. Za primerjavo, večina evropskih držav priznava 4 letno 2. svetovno vojno in ta vojna bo najverjetneje dosegla časovno obdobje 2.  svetovne vojne. Kaže pa tudi vse znake razraščanja v novo svetovni vojni. V letošnjem letu naj bi bilo pod rusko vojaško zasedbo že 20 % nekdanjega ukrajinskega ozemlja in na vidiku je nov mirovni sporazum, ki naj bi končno prinesel prebivalcem Ukrajine, pa tudi EU in Rusiji, mir, dostojanstvo in varnost na svojih domovih. Po nekaterih podatkih je imela ob napadu v letu 2022 Ukrajina 41 milijonov prebivalcev, od katerih jih je 8,2 milijona že do leta 2023 zbežalo v druge države. 8 milijonov Ukrajincev pa se je moralo preseliti v druge dele Ukrajine, da bi si zagotovili vsaj osnovno varnost svojega življenja. V iztekajočem let...

  Že dolgo nazaj sem se ukvarjala z  debato o delinkventnosti in deviantnosti. Zelo preprosto povedano so odkloni v družbi tista vedenja in dejanja, ki jih zakon ne prepoveduje. Delinkventnost ali delinkventna dejanja pa so tista, ki jih zakon obravnava kot kazniva dejanja.  Naša nadvse heterogena družba namreč zelo rada tudi presoja in sodi na področjih naše kulture, ki ne zadevajo uradnih sodnih poti ali pregona ali obsodbe po obstoječi zakonodaji. Seveda bi morali upoštevati tudi, da naj bi naša družba bi temeljila tudi na osebnih svoboščinah. Seveda se moramo  ob debati o družbeno moralnih pritiskih in sodbah,  vprašati o svoji osebni kulturi, empatiji do drugih. Prav tako se moramo vprašati  tudi o možnostih sodnega ali kazenskega  preganjanja tistih, ki nam kratijo osebne svoboščine. Seveda moramo tudi debatirati  zakaj bi drugim kratili osebne svoboščine in seveda zakaj svoje ali tuje tako imenovane družbeno-moralne pritiske ne obsojamo, am...

Dandanes štejejo pri vsakem posamezniku v naši družbi  dobro razvite socialne mreže, oziroma prijateljstva in poznanstva. To pomeni, da vsak posameznik velja več z vsako pomembno in družbeno ugledno poznano osebo ali prijateljem. In ta socialna mreža postaja naša vrednost in prioriteta našega vsakdanjega življenja. V preteklosti, morali pa bi se tudi v sedanjosti, ponašati z svojo lastno vrednostjo. To preprosto pomeni, da bi morali najprej predstaviti svoje reference. V praksi to pomeni, da se predstavimo se svojim imenom in priimkom ter izobrazbo, delovnimi uspehi in družbenim položajem. To je potem naša lastna družbeno-socialna vrednost, ki se mogoče izgublja, če se predstavljamo s svojo socialno mrežo in s tem tudi slaba stran ustvarjanja in uporabljanja naših socialnih mrež. Dobra stran socialnih mrež se ob uporabi lastnih družbenih referenc pretvarja v povsem drugo družbeno plat vsakdanjega življenja. Izstopa namreč v tem primeru uporabe lastnih družbenih vrednosti naša ...

  Evropska unija ( EU ) se je leta 2015 soočila z migrantsko eksplozijo z več kot milijonom migrantov. Že naslednje leto 2016 se je to katastrofalno stanje normalizirali v številki pod 400.000. Že naslednje leto je število  migrantov padlo pod sprejemljivih 200.000 in se zmanjševalo tudi pod 100.000 vse do leta 2023. Leta 2023 se je število  migrantov spet dvignilo nad 200.000 in nato spet začelo upadati do letošnjega leta 2025. Je pa v tem nedokončanem letu  prečkalo meje EU več kot 100.000 tujih migrantov. Kljub bližnjemu vojnemu žarišču v Ukrajino zaradi vdora ruskih vojaških enot in tudi vse večjim finančnim ali celo gospodarskim pritiskom, se EU tako spopada še z zmeraj visokim številom migrantov, ki jim je EU še zmeraj obljubljen paradiž. Letošnje leto jih je na področje EU ilegalno vstopilo več kot 12 tisoč, kar je veliko manjša številka v primerjavi s prejšnjimi leti. Kakor kdo ocenjuje težave ali pa celo dobrobit migracij v EU, pa je migracijska politika pov...

  V po-osvoboditvenem ali po-osamosvojitvenem času ali po ponovnem rojstvu samostojne države Slovencev, smo začeli obeleževati ali praznovati od leta 1992 tudi D an  reformacije. Reformacija, ki jo mnogi poznajo vse od 16. stoletja in naj bi bila verska katoliška reformacija ali prevrednotenje katoliške vere, je Slovencem prinesla prve slovenske tiskane knjige in jo tako štejemo tudi kot "kulturno" in "izobraževalno" reformacijo. Z reformacijo se začne poudarjanje izobraževanja širokih množic ljudi in ustanavljanje šol ter tudi uporaba maternih ali ljudskih jezikov. Nekateri pa reformaciji pripisujejo tudi demokratična načela enakosti. Reformacija se je začela širiti tudi na slovenskih tleh. Največ so  prispevali k slovenski kulturi in slovenskemu jeziku sledeči reformatorji:  1550 leta je Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem.  Jurij Dalmatin je prevedel v slovenski jezik Biblijo.  Adam Bohorič pa je izdal prvo slovensko slovnico ali natančneje prvo s...

  Evropska unija se po 80-tih letih miru po drugi svetovni vojni, spet sooča z globalno  vojno nevarnostjo. Vdori v zračni prostor so čedalje pogostejši. Prav tako pa tudi grožnje z raketiranjem. Mirno povojno obdobje z obširnejšimi 8n pogostimi sestanki in celo ustanovitvijo Organizacije združenih narodov (OZN) ter določitvijo mej med državami, se razblinja ob težnji po ponovnem vrednotenju državnih meja in popisu narodov na ozemljih. Poslušamo lahko spet o mineralnem in rudniškem bogastvu posamezne države. Prav tako pa tudi o fosilnih gorivih. Prva reakcija na vdor na tuje ozemlje, kot je ruski vdor v Ukrajino, so bile pravzaprav trgovinske sankcije, od prepovedi uvoza naprej iz države, ki naj bi bila agresor, kot je prepoznana Rusija, saj je z vojsko prekoračila jasno začrtane državne meje Ukrajine. Seveda pa so se takoj pojavile tudi špekulacije. Eni bi pač še zmeraj ostali zvesti svojemu dolgoletnemu ekonomsko-trgovskemu partnerju Rusiji, predvsem v trgovini z nafto in pl...

  Ljudje smo  čedalje bolj sočutni do različnih težav soljudi, vključno z bolezenskimi. Tako se pojavlja v uradnih ustanovah, ki naj bi ukrepale po Kazenskem zakoniku, da so tako imenovani storilci kaznivih dejanj, enostavno prepoznani kot bolniki, ki ne odgovarjajo za svoja storjena kazniva dejanja. Ena od takšnih zmot ali pomot označevanja ljudi, kot kriminalcev, ki kradejo ali protipravno odvzamejo ljudem njihovo lastnino, je tudi težka bolezen kleptomanija. Sicer jo vsi strokovnjaki na tem področju označujejo kot težnjo po prilaščanju tujih stvari, ki niso povezane z esencialno potrebo po tej stvari, ampak gre samo za nagonsko težnjo po pridobitvi tujih stvari. Veliko strokovnjakov sicer ugotavlja, da takšni kleptomani in kleptomanke sicer poznajo občutek krivde, oziroma niso brez občutka sramu in/ali krivde. Zelo pogosto ti kleptomani in kleptomanke takšne odvzete tuje stvari tudi akumulirajo ali skladiščijo, oziroma jih ne potrošijo ali uporabljajo in pravzaprav teh stva...

Večkrat skozi razvojno obdobje človeka od zgodnjega otroštva do odrasle osebe, so vsaj včasih opozarjali na nenasilno vedenje. Vsekakor pa naj bi bila korigirana vsaj napadalnost. Tako naj bi ustvarili bodočega miroljubnega,  empatičnega sodobnega družbenega in socialnega odraslega človeka. Nasilno primarno ali nagonsko vedenje človeka, ki je zelo hitro v konfliktu z drugimi ljudmi za življenjske dobrine in celo za oblast nad drugimi, naj bi tako skozi zgodovinski razvoj človeka bolj podobnega primatom ali samotarskemu človečnjaku, ki si je težko ustvaril širšo družbo, pripeljal do sodobnega miroljubnega socialnega človeka. Vsaj tako naj bi potekal sodobni vzgojni in izobraževalni model ločitve človeka od primata ali človečnjaka.  Seveda se je nasproti temu modelu, spet pojavil stari model vsaj obrambne strategije vzgoje. Ljudje namreč težko živimo v miru z drugimi ljudmi ali skupinami ljudmi. Prvotne razlage potrebe po vojaških ali orožarskih veščinah, so se naslonile na nago...

  Evropski prostor naj bi bil tudi prostor podpore monogamni  družinski skupnosti. Monogamna skupnost pa je opredeljena kot družinska skupnost dveh partnerjev. Sprva je bila zakonska zveza tudi opredeljena kot monogamna  skupnost dveh, to se pravi moža in žene. Šele v novejšem času pa poznamo tudi zakonsko zvezo ali skupnost dveh istospolnih partnerjev. Pravzaprav je monogamija vsaj v Sloveniji uzakonjena. V 188-tem členu  Kazenskega zakonika najdete kaznivo dejanje dvojne zakonske zveze, ki je opredeljeno takole: "1. Kdor sklene zakonsko novo zvezo, čeprav je že poročen, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 2. Enako se kaznuje tudi, kdor sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve, da je poročena. 3. Če je prejšnja zakonska zveza prenehala ali pa je bila razveljavljena, se pregon ne začne, če pa se je začel, se ustavi." /Konec citata iz Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazniva dejanja v Republiki Sloveniji/. Za razliko od monogamije poznamo nam...

  Naša nadvse kultivirana družba se rada pohvali tudi z družbeno podporo družini. Družina naj bi bila namreč temelj naše družbe. Družino si  namreč tudi svobodno ustvarjamo in temelji na ljubezni, medsebojnim spoštovanjem in skupnim gospodinjstvom ali dohodki in odhodki. V naši družbi pa imamo kot vedno prisotne tudi paradokse in/ali kontradiktornosti med teorijo in prakso. V teoretičnem delu urejanja medsebojnih odnosih, vključno z družinskimi,  je zapisano, da žena ali mož javnega uslužbenca ali uslužbenke nikakor ne moreta biti zaposlena v neki javni službi. Nekateri to označujejo celo kot nepotizem ali nastanek klana neke družine, ki bi rada prevzela vse ključne družbene funkcije in jih spremenila v družinske. V praktičnem delu naše družbe ali vsakdanjem življenju pa se radi pojavljajo v družini, ki naj bi temeljila na monogamiji dveh ljubečih partnerjev, neregistrirani razširjeni člani družine, ki so v bistvu ljubimci in ljubice. Vsekakor pa so tudi ti kršitev monoga...

Odprle so se spet pereče debate o stroških naše obrambe, saj se počasi jasni podoba Evropske unije (EU) kot področja vojne nevarnosti. Incidenti dronov, ki "pomotoma" letijo na teritorij EU in/ali NATO, prav pa tako "zablodele" rakete, se pretvarjajo iz incidentov ali pomot za v jasno nevarnost vojaške agresije. Že nekaj let se je EU pravzaprav soočala bolj z vojno nevarnostjo ali vojnim stanje drugih držav in seveda tudi s prošnjami za zavezništvo ali/in humanitarno pomočjo ali pa celo vojaško pomočjo. Prav tako pa se je EU in/ali NATO soočala z vali migrantov iz tako imenovanih nevarnih vojnih območij zunaj njihovega teritorija. Tako se je nekako uveljavilo mnenje, da se EU pravzaprav sooča ali pa tudi izčrpava s črpanjem finančnih sredstev ali finančno pomočjo drugim državam, ki si same nikakor ne morejo zagotoviti mirnodobno stanje. In seveda smo se soočali z vsesplošnimi komentarji, da je večina držav EU vstopila v zavezništvo, vključno z NATO, v mirnodobnem ob...

  V letošnjem več kot polletnem obdobju leta 2025 se radi pohvalimo z uspešnim gospodarstvom. Pozabili smo na smrtne žrtve epidemije Covid-19, ki so prinesle sproščena delovna mesta in zmanjšanje brezposelnosti. Prav tako pa je letošnje leto zaznamovano tudi že s povečano smrtnostjo vojakov, ki so napoteni v Ukrajino. Prav tako pa pri ocenjevanju gospodarske uspešnosti tudi pozabljamo, da smo zapadli v dobo inflacije.   V  letu 2025  se radi tudi pohvalimo z rastočim BDP (bruto družbenim proizvodom na prebivalca), ki pa nekako sovpada tudi z ugotovljeno inflacijo. Lahko bi se potolažili, da bolje živimo glede na stopnjo zaposljivosti in stopnjo brezposelnosti, če ne upoštevamo koliko delovnih mest sprostijo letošnje smrtne žrtve. Stopnja zaposlenosti se je namreč dvignila od prejšnjega četrtletnega obdobja za 0,1 na področju EU in evropskega področja. Sicer je slabša od prvega četrtletja, saj se je povečala zaposlenost v tem obdobju za 0,2 %. Kot primer pa lahko nave...

  Svetovna človeška populacija je v letošnjem letu narasla za več kot 46 milijonov. Nekaj manj, natančneje nekaj več kot 41 milijonov ljudi pa je umrlo. Skupna populacija tako znaša v tem letu več kot 8 milijard in 243 milijonov ljudi. Lahko si napovemo, da bo planet Zemlja kmalu postal prenaseljen glede na razpoložljivost zemeljskega poselitvenega prostora.  Preseneti nas pa tudi lahko podatek, da  ob vseh vojnih žariščih človeška populacija narašča. Jaltski sporazumi in vnešene državne meje po svetovnih pogodbah o miru, ki so vnešene tudi na zemljevidih OZN-a (Organizacije združenih narodov) po koncu 2. svetovne vojne, so spet zapadle v vojaške imperialne igre osvojitve tujih ozemelj in redukciji ali zmanjševanju prebivalstva. Prebivalstvo bližnjega vojnega žarišča Ukrajina-Rusija.  Rusija je s svojo skoraj 144 milijonsko populacijo zapadla v  negativno 0,57 % letno zmanjševanje svoje populacije.  Prav tako ima številčno tudi -251.822 migrantski neto popu...

V  le tošnjem letu 2025 obeležujemo 80 let končanja nacizma in fašizma na evropskih tleh in se sprašujemo ali bo vzniknila tretja svetovna vojna. Nacizem in fašizem, ki sta se vzpela tudi na račun gospodarske krize, sta evropskemu kontinentu do leta 1945 prinesel ruševine, opustošenje in množična grobišča umrlih vojakov v bojih in tudi civilistov v koncentracijskih taboriščih ali kako drugače ubitih civilistov v času vojne in povojnih obračunavanj.  V drugi svetovni vojni so bile spet poteptane  temeljne človekove pravice, ki so ponovno vzniknile z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov in  z Deklaracijo o človekovih pravicah in Deklaracijo o otrokovih pravicah. Tako mineva 80 let, kar naj bi tudi rekli veliki NE retoriki ali diplomaciji orožja in poskusu nadvlade enega naroda nad drugim, oziroma neke vrste novemu in/ali staremu pojavu zasužnjevanja manjvrednih in/ali  manjših narodov. Velesile ali veliki narodi so obljubljali po drugi svetovni vojni evrop...

  V vsakdanjem življenju smo imeli v družbi glede na premoženje pogosto tri kategorije in sicer bogataše, srednji sloj in reveže. Seveda pa je percepcija ali opredelitev vseh treh slojev zelo različna. Pogosto lahko opredelimo, da srednji sloj pravzaprav s socialno politiko drsi med reveže, ker pravzaprav niso upravičeni do socialnih prispevkov in do pravzaprav plačniki vseh računov in prav tako si morajo zagotoviti  tudi nastanitev ali dom.  Prav tako pa se pojavlja, da tako imenovani bogataški sloj družbe s svojo percepcijo svojega položaja v družbi in seveda tudi življenjskega sloga. Življenjski bogataški slog življenja naj bi bil oproščen vsaj vsake skrbi za vsakodnevne stroške preživetja. Bogataši naj bi  celo uživali v nadstandardnih storitvah in uslugah. Pa vendarle še počasi prebija na površje, da bogataši niso le uživalci vsakdanjega življenja brez vsakršnega pritiska preživetja. Pogoste so zgodbe z začetkom iz nič ali revščine ali pa celo zgodbe o izgubi pr...

  Najštevilčnejša migrantska pot v Evropsko unijo (EU) poteka ravno čez tako imenovani Balkan že samo zaradi bližine Aziji. V letu 2023 je Slovenijo zamenjala pri varovanju tako imenovane schengenske meje sosednja Hrvaška. Schengenske prostor ali prostor brez notranjih meja EU je namreč že vse od svojega nastanka privlačna destinacija za vse vrste migrantov, tudi ekonomskih in pravi izvor priseljeniške delovne sile in seveda tudi ekonomskih izdatkov ter povečevanje deleža brezposelnih med delovno aktivnim prebivalstvom na področju EU.  Prav počasi pa se v letu 2025 trendi migrantskih poti čez Balkan v EU le zmanjšujejo. Mogoče je temu botrovala napovedana ekonomska kriza ali nižji BDP  na prebivalca že v sami skupini G-7 , med katere spadajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.  Od leta 2009 se namreč vlade ustanovljenega BRIC in sedanjega BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južne Afrike) hvalijo z ve...

  Po zadnjih podatkih  je v maju 2025 čakalo na prvo azilska asistenco v Evropski uniji (EU) 928.000 tujih državljanov, oziroma migrantov. Na področju EU pa prebiva pod mednarodno zaščito že 4,4 milijonov oseb. Največ oseb z mednarodno zaščito naj bi prebivalo v Nemčiji in Poljski, čeprav je največ tujcev na število lastnih prebivalcev naseljenih v Češki. Največ prošenj za mednarodno zaščito so v maju 2025 prejeli v Španiji, Italiji in Franciji. Tako Nemčija počasi izgublja svojo privlačnost za iskalce mednarodne  zaščite ali azila.  Prebivalci Sirije so bili dolgo med najštevilčnejšimi prosilci za azil. Sedaj pa so padli na četrto mesto. Po padcu Asadovega režima in/ali tudi padcu kalifata se je pričakovalo, da se  vrnilo v Sirijo 1,5 milijonov ljudi, vendar se 80 % migrantov iz Sirije ne želi vrniti v svojo domovino. Prvo mesto po največji  številčnosti prosilcev za azil so v letošnjem letu prevzeli Venezuelci, od koder pravzaprav ni kaj dosti slišati o v...

  Večkrat smo izpostavljeni javnim sodbam ali obsodbam svojega videza. In že večkrat sem morala razlagati, da smo ljudje mogoče podobni rožam. Za rože bi morali vsi vedeti, da se ravnajo po preprostem pravilu dobre oskrbe. Dobra oskrba rož namreč pomeni tudi, da boste imeli lepe cvetoče  rože. Preprosta pravilo dobre oskrbe rož, se da povsem preprosto prenesti tudi na pravilo dobre oskrbe človeka. Človek, ki je mučen in ponižan ima najverjetneje takšen tudi videz, oziroma je tudi njegov videz odraz mučenja in poniževanja.  Lep človek je najverjetneje, za razliko od mučenega in ponižanega človeka, tudi dobro oskrbovan že na samem psihosocialnem področju. Vsak srečen človek pa  ponavadi izgleda tudi kot lep človek. Že same pozitivne energije v psihosocialnem okolju, v katerem prebivamo, delamo in živimo nas lahko naredijo srečne in s tem tudi lepe ali cvetoče. To seveda pomeni tudi, da je zelo dobro, če se iz okolja, ki nas trpinči, vključno s ponižujočim odnosom, tudi...

  Our modern perception of modern society is based on the ideas of personal freedom and empathy for others. Above all, we have the idea that our society is based on tolerance for difference. Such ideas about our society are strongly contradictory to the principle of society that a person is judged according to the style or lack of style of clothing and that the old saying appears in society again: "The clothes make the man." We have known about crime in ties or white-collar crime for a very long time in the history of mankind. We have certainly known about crime in the highest strata of society for as long as the crime of poverty or crime in the lowest strata and also about difference. But we certainly encounter crime or criminals in one way or another in clothes. At least we should know about it. The principle of putting on clothes and killing people and stealing and breaking and violating others' fundamental human rights and freedoms should be unacceptable, just like th...