Golobi na strehi

 Ljudje se radi pohvalimo, da smo tudi ljubitelji živali. Živali namreč ljudem ne pomenijo samo vir hrane, ampak jih pogosto tudi sprejmemo v domače okolje kot svoje domače ljubljenčke. Radi pa jih imamo tudi v naravi in celo okoli svojih bivališč. Tako so se tudi divje živali ali živali, ki jih še vedno srečamo v naravnem okolju počasi prenehale bati človeka, ker jih je prenehal preganjati ali pobijati.

Tako si je človek počasi ustvaril pogoje, da so se tudi divje živali približale njegovim bivališčem ali pa so jih celo začele souporabljati. Najbrž že vsi poznamo golobe na strehi, balkonih in spomenikih in vsaj vrabce v grmovju v prvem parku, če že ne v bližini svojega doma. Mogoča pa so že tudi gnezdišča tako imenovanih divjih ptic po podstrešjih ali celo fasadah. Divja žival je pač divja žival, ki si izbere sama najboljše življensko okolje.

Divjim živalim pomeni bližina človeka tudi izvor hrane.  Vse preveč smo ljudje pač radi tudi krmili vsaj divje ptice, med katere še vedno spadajo tudi divje race ali pa golobi in vrabci. Človekovo bivališče tudi v mestnem okolju pa je postalo mamljivo tudi že za vrane, lastovke, kose  ali pa celo kar večino ptic selivk. Ljudje  smo postali pač dobrodušni ne samo do domačih živali, ampak tudi divjih in postavljali že v mestnih jedrih ali po stavbah vsaj krmilnice za uboge ptice. Tako se je počasi izgubil prepad med pojmom divje in domače živali. Pozabili pa smo tudi, da divje živali niso pod stalnim veterinarskih nadzorom, kot naj bi veljalo za domače ljubljenčke, hleve in kurnike in tako dalje.

Najprej smo se ljudje navadili ptičjega petja tudi v mestnih naseljih. Nekatere pa celo njihovo petje moti. Šele nato pa so nas posledično začeli motiti njihovi iztrebki na balkonih, terasah, strehah, spomenikih, avtomobilih in celo na naših čevljih. Šele kasneje  se je spet pojavil strah  pred prenašanjem bolezni iz divjih živali na človeka vsaj ob pojavu ptičje kuge in gripe, če že nismo slišali tudi za tako imenovane aviarne influence.

Sedaj imamo tako ljudje v svojem okolju, tudi urbanem, petje divjih ptic, njihove iztrebke preko katerih se tudi lahko okužimo in seveda s tem tudi strah pred nalezljivimi boleznimi pred katerimi nas opozarjajo tudi nacionalni inštituti za javno zdravje. In prav počasi se bomo morali spet navaditi, da se divjih živali ne hrani, da se jih spet odstranjuje iz bližine naših bivališč in da se jih pravzaprav spet preganja. 

Mati narava namreč ima svoje zakone preživetja, ki veljajo za vsa živa bitja, vključno z vsemi patogenimi organizmi za človeka in tudi druge organizme in tako imenovano naravno selekcijo, kateri smo lahko podvrženi tudi ljudje v našem vsakdanjem življenju.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Is BRICKS a threat to the West?

Which representatives would you vote for?

Politika in draginja