Otroci in družina
Človeštvo se že zelo dolgo ukvarja se pojmom družine ter statusom morebitnega otroka, ki je rojen v partnerski zvezi moškega in ženske, kot njegovih bioloških staršev. Seveda je ta tip družine idealnotipski. Že zelo dolgo poznamo tudi rojevanje otrok izven zakonske zveze in seveda tudi kaznovanje tovrstnih rojstev otrok ali pa stigmatiziranje otrok kot pankrtov ali nezakonskih otrok ki naj bi bilo v moderni zasnovi družine odpravljeno in naj bi bili vsi otroci ene matere ali enega očeta enakopravni.
Še zmeraj pa radi predstavimo našim najmlajšim ali otrokom idealnotipsko malo nuklearno družino, ki jo sestavljata enakopravna partnerja različnih spolov, ki se ljubita in seveda je otrok tudi plod ljubezni med moškim in žensko. To pomeni tudi, da je otrok kot plod ljubezni tudi želen otrok. Pogosto pa tudi govorimo o načrtovanju družine in seveda s tem tudi načrtovanje rojstev. Pojem tako imenovane nepopolne enostarševske družine naj bi tonil v pozabo in naj bi se opustil naziv nepopolne družine.
Seveda se je naše pojmovanje partnerske zveze tudi spremenilo, saj se dandanes uvršča ob strani partnerske zveze različno spolnih partnerjev tudi enospolna partnerska zveza, ki že biološko ne more zagotoviti svojih bioloških ali genetično kombiniranih potomcev staršev. To vrzel naj bi nadomestila moderna medicina z umetno oploditvijo. Kloniranje posameznega človeka pa bo najverjetneje dopuščeno v prihodnosti človeštva. Seveda pa poznamo tudi še danes, ne samo v zgodovini človeštva, tako imenovane posvojitve tujih otrok.
Življenje v dvoje odraslih oseb naj bi bilo še zmeraj zaželeno v takšni ali drugačni obliki in še zmeraj naj bi prav takšna oblika zagotavljala skrbno in ljubeče ter varno družinsko okolje tudi za otroka.
Drugačno realno sliko otroka v družini, katerega rojstvo naj bi bilo načrtovano in željeno pa nam kažejo na primer v slovenskem prostoru podatki o materah ob rojstvu otroka. V letu 2023 se je že kar 56,5 % otrok rodilo neporočenim materam. Ob tem je tudi pomemben podatek, da v Sloveniji ženska odloča o svojem telesu in ji je na voljo odprava neželene nosečnosti ali abortus na stroške državnega zdravstvenega zavarovanja.
Neporočena mati dandanes ni stigmatizirana ali ožigosana, prav gotovo pa tudi ni ožigosan ali stigmatiziran oče nezakonskega otroka. Tako nam dandanes v našem vsakodnevnem življenju število samskih mater ali tako imenovanih samohranilk presega število poročenih mater, kljub še zmeraj živečemu idealnotipskemu modelu družine. Razlage za takšno stanje družinskega otrokovega okolja so različne in nihajo od izkoriščanja državne in socialne zaščite samohranilk in preko homoseksualnosti vse do neodgovornega očetovstva. Vsekakor pa lahko sklepamo, da tako imenovani idealni tip ali moralno pravilen tip družine po katerem se najprej poročimo nato pa spočnemo ali naredimo otroka, večinsko v praksi v realnem življenju ne funkcionira.
Komentarji
Objavite komentar