Stanovanjska kriza

 V Sloveniji in tudi Evropski uniji že nekaj časa vlada takoimenovana stanovanjska kriza. Poleg starejših, ki si niso mogli zagotoviti stanovanja, so odrasli že tudi mladi, ki si hočejo ali pa so si že ustvarili družino in potrebujejo svoje gnezdo ali svoj dom. Tako starejši kot mlajši pa navajajo, da si stanovanje tudi z rednimi dohodki ne morejo sami zagotoviti. Stanovanje naj bi bilo redka dobrina za večino družin in posameznikov.

Če pogledamo na nepremičninski trg, na primer v Sloveniji na Nepremičnine.net, saj smo sedaj v času digitalizacije,  vsaj v Zasavju najdemo deset oglasov za oddajo stanovanj od enosobnega do več sobnega z najemnino od 300 do 600 € mesečno. V sami Ljubljani, prestolnici Slovenije, pa 760 stanovanj. Cene najema stanovanja v Ljubljani pa se gibljejo od 300 do več tisoč evrov mesečne najemnine. V Mariboru, drugem največjem mestu v Sloveniji najdemo 129 oglasov za oddajo stanovanj na tem istem nepremičninskem portalu. Mesečna najemnina za stanovanje znaša od 250 € do tudi več kot 1000 evrov. V Celju kot tretjem mestu po velikosti v Sloveniji,  s celotno Savinjsko-Šaleško dolino,  je na voljo za oddajo 108 stanovanj. Cene najema stanovanja se gibljejo od 200 do tudi več kot 1000 € mesečne najemnine. Cena mesečnega najema stanovanja je odvisna od kakovosti stanovanja in opreme ter tudi velikosti stanovanja in oddaljenosti stanovanja od samega centra mesta ter ostale bližnje infrastrukture, kot so bližina šole, vrtca, trgovine itd. 

V nobenem oglasu za oddajo stanovanja tudi nisem zasledila, da ne bi oddajali stanovanja osebam, ki imajo otroke, kot sem večkrat slišala v mojih mladih letih, saj naj bi otroci s svojo igro povzročali večjo škodo, kot so razbita okna ali čečkanje po stenah in poškodbe opreme ipd., kar je težko izterjati.

Seveda je takšna podoba stanovanjske krize povzeta samo po enem nepremičninskem portalu.

Po številčnosti oglasov lahko mirno sklepamo, da stanovanjske krize ni glede na ponudbo najemnih stanovanj. Tudi finančna kriza ne pojasni stanovanjske krize.  Država z javnimi sredstvi, v kolikor ustrezate po finančnih kriterijih socialno-ogroženi skupini, oziroma padete vanjo, pokrije kar 70 % najemnine. Dobro je tudi vprašanje ali si lahko najamete najdražje stanovanje tudi z javno ali socialno subvencijo najemnine. 

Stanovanjska kriza je mogoča pri ljudeh, ki pričakujejo dodelitve novih neprofitnih stanovanj na katerih bi pridobili trajno stanovanjsko pravico. Najverjetneje državni uradniki tudi nikoli ne bodo preverjali kasnejše socialne ogroženosti in/ali pravice do neprofitnega stanovanja. Poznamo pa tudi dedne pravice potomcev ali partnerjev in sorodnikov na tako imenovanih neprofitnih stanovanjih. Kot se je izrazila nekdanja županja so taka neprofitna stanovanja za državnega ali občinskega najemodajalca za vedno tudi izgubljena.

Tako imenovani stanovanjski krizni podobi Slovenije in Evropske unije (EU) sta si podobni, saj se tudi tako imenovani socialni politiki, sploh pa do družin, ne razlikujeta kaj dosti.