Skupna skleda in naša kultura

 Ljudje smo želeno socialni ljudje in seveda družbena bitja s čedalje pogostejšo skupno skledo iz katere se mora pametno, oziroma čim več pojesti. V družbi namreč prosperirajo posamezniki, ki so vešči, kot temu pravimo zajemanja iz skupne sklede s polno žlico in kritizirati žlice drugih v skupni skledi.

Kako se je razvila takšna tekmovalnost in požrešnost v naši novodobni kulturi, je stvar dolge debate. Človeštvo ima vzpone in padce svoje kulture skozi celotno človeško zgodovino. Prav tako so zelo dobro poznani dani ali pridobljeni privilegiji in degradacije ljudi vse do razčlovečenega v sužnja in iskanja temeljev ali ideologij za takšna ravnanja do sočloveka.

Že dolgo tega so nekatere sociologinje ugotavljale tudi, da so v posamezni družbi, ko so ukinjali suženjstvo, najnižja neplačana ali slabo plačana dela ali prejšnja suženjska dela drugih manjvrednih  enostavno prenesli na ženski del družbe.  Zelo  dobro poznani pa so v zgodovini človeštva tudi drugi principi nadvlade in privilegijev.

Enkrat so popularne verske ločitve na verske priviligirance in sužnje, spet drugič narodnostne ali etične. Zelo pogosto je za dosega te delitve na dve kasti ljudi tudi potrebno moderno uničevalno orožje, ki postaja najboljše sredstvo za dosego nadvlade in zasužnjevanja. Tako je smo ljudje moč telesa ali pesti dopolnili z možgansko orientacijo  v izumljanje uničevalnega orožja ali orožja za pobijanje.

Lažje je pač krasti, kot pa ustvarjati. Lažje je zasužnjiti kot plačati  opravljeno delo. Človek se mora pač najbolje premeteno izkazati v družbi in iz skupne sklede človeštva pojesti kar največ, tudi če so zaradi tega drugi lačni ali umirajo od lakote po dejanskem stanju, ne samo svoji lastni percepciji žrtve. 

Tudi sindrom žrtve je namreč postal ob vsem strokovnem presojanju, stvar medijske podobe. Kdo je začel, kje se je začelo in kako, je namreč predolga študija, ki je podvržena družbeni samopercepciji žrtve, ki si mora pridobiti širšo podporo somišljenikov skozi mobing in lobing in medijsko podobo, ki pogosto zanemarja realno stanje v vsakdanjem življenju in legalne instrumente za dosego ciljev in tudi pridobitev premoženja. Pri tem igra pomembno vlogo tudi namišljena dobrosrčnost odpuščanja in dopuščanja za druge kaznivih dejanj nasilništva in uničevanja ljudi in njihovega premoženja.

To pomeni, da ima človek zgodovinsko gledano že zelo dolgo probleme s plačevanjem dela drugih, ki jih sam ne zna ali noče opravljati. Prav tako tudi s spoštovanjem lastnine, tako intelektualne kot tudi premoženjske. In seveda z opredelitvijo nelegitimnih sredstev za dosego naših materialnih in intelektualnih ciljev. Mogoče je pač preprosto takšna natura ali bistvo človekove predatorske narave, kjer so "zgube ali luzerji" v življenju tiste osebe, ki se držijo družbenih predpisanih pravil odnosov do življenja in premoženja drugih. Mogoče so tisti najuspešnejši v življenju, ki smatrajo zakone kot zapovedi dobre za kršitev in iskanje lukenj v njih.

Tako pač izgleda skupna človeška skleda iz katere zajemajo tisti , ki ustvarjajo in tisti, ki kradejo in uničujejo ali pa zajemajo iz nje z goljufijami. Vedno je bila in bo to človeška igra utemeljevanja ilegalnega in legalnega in koristi, ki jih posamezniki potegnejo iz skupne sklede.




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Is BRICKS a threat to the West?

Which representatives would you vote for?

Politika in draginja