Smiselnost obstoja človeštva

 Več kot 8,2 milijardno človeštvo, ki se povečuje več kot z 50 % prirastkom, oziroma več kot 50 % večjim številom rojstev nad smrtnostjo v letu 2025, se kot potencialna človeška delovna sila, srečuje tudi s pospešeno robotizacijo, ki pomeni zamenjavo človeške delovne sile z robotsko. Tako se počasi pojavlja paradoks obstoja in smisla človeštva in njihove začrtane tehnološke poti.

Tehnološka ideja, da človek več ne bo opravljal težka fizična dela, je mamljiva ali privlačna. Manj privlačna pa je ta ideja, ko pomislimo na posledico, kot je povečana brezposelnost med nizko izobraženimi na trgu dela.

Posledice povečane brezposelnosti lahko pričakujemo tudi med visoko izobraženimi z uvajanjem umetne inteligence, ki bo zamenjala učitelje, zdravnike, pilote, prevajalce, ipd.. 

Na udaru bo tudi srednje izobraženi delavski sloj, saj bi morali že poznati robotske policiste, vojake-drone, trgovce, robotske tajnice in še kaj.

Pri vsej robotsko delovni sili je izpostavlja prednost visoke poslušnosti. S tem povezana je tudi njihova neproblematičnost. Roboti pač naj bi delovali tako, kot so jim vstavili programe delovanja ali operiranja ali pa jih še zmeraj vodi človek. Moteči človeški faktor in tudi s tem povezane napake pri delu, naj bi bil izključen pri robotsko delovni sili. Prav tako pa tudi dolgoletno izobraževanje človeka, saj je prenos spominskih celic pri robotih v primerjavi z človekom izredno hiter.

Nastal pa je z uvedbo robotske delovne sile tudi problem porabe energije, saj brez energije roboti ne delujejo, prav tako kot tudi ne človek brez energije v obliki hrane. Čas bo pokazal ali bodo uspeli ali pa so že uspeli narediti robote, ki bi na primer delovali samo-napajalno na sončne celice. Seveda ob predpogoju, da Sonce ne bomo uničili in tako izničili problem robotske porabe energije.

Cena človeške delovne sile vključno z izobraževanjem, je v primerjavi z roboti, še stvar debate, saj kompleksen robot nikakor ni poceni. Prav tako lahko računamo ob zamenjavi človeške delovne sile z robotsko na stroške vzdrževanja, življenjske dobe robota in vseh potrebnih popravil. Robot namreč potrebuje poleg energije, tudi popravila obrabljenih delov. Prav tako pa ga laično povedano lahko napadejo virusi, tako kot človeka. Virusi so pri človeku druga živa bitja, čeprav je tudi rja,  pri robotih pa  so virusi programske kreacije, katerih namen je tudi prevzem kontrole. Oba, tako človek kot robot, sta v primeru napada virusov slabo delujoča ali onesposobljena, in za oba veljalo pravila ustreznega napajanja in vzdrževanja ali popravil.

Toliko o cenovni in funkcionalni primerjavi robotske in človeške delovne sile, čeprav bi lahko še na dolgo razpravljala. Ostaja pa mi paradoks večanja potencialne človeške delovne sile, ki bo konkuriral vpeljani robotski delovni sili in s tem povezan paradoks obstoja in funkcionalnosti ter vzdrževanja človeške potencialne delovne sile.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Which representatives would you vote for?

    We are once again in the time of resounding, glorious elections, when the people chose their representatives. Of course, the selection of people's representatives is always based on how well the candidates presented their programs to the wider masses. Of course, the selection of representatives is also based on what suits the broad masses of voters in these programs . Crowds of voters tend to like hearing stories and promises of their success, prosperity and peace. They are less willing to hear about other people's problems. This was also evident in this year's elections in the USA. A lot of people want to have their own interests and well-being in the first place in their country. Only after their needs are met would they deal with other problems and the well-being of others. Of course, this election story is also conditioned by the existing situation in the country. When a country lives in peace with other countries, it may think about ensuring peace for others as wel...
Preberite več

Is BRICKS a threat to the West?

   The artificially created BRICKS currency has been around since 2006. Its function is designed and defined as an attempt to establish a universal currency for international business, which will help BRICKS members to be more secure against the so-called influence of the West. The first group of Brazil, Russia, India, China and South Africa was joined by the United Arab Emirates, Iran, Egypt and Ethiopia in all these years until October 2024. Saudi Arabia is also mentioned. The purpose of this year's meeting of BRICS members was also to increase the number of members, as more than 30 countries were expected to attend the meeting, and they tried to inspire them to accept BRICS in international trade by showing the growth of gross domestic product (GDP) or a measure of economic activity, or one of the indicators of the country's economic development. According to the BRICKS alliance, the G7 (USA, Canada, Japan, France, Italy, Great Britain and Germany) are facing tough times. T...
Preberite več

Politika in draginja

Obeti ali napovedi za letošnje leto spet niso najboljši kot se večkrat pokaže v vsakdanjem življenju. Politični  vrhovi posameznih tako imenovanih razvitih držav so več kot očitno pozabili, da je eden od pogojev za uspešno poslovanje, ki se odraža tudi v naši vsakodnevni košarici za preživetje, pravzaprav obdobje miru, ne pa vojne. Vojno stanje ali vojna nevarnost prinaša namreč dodatne obremenitve državljanov v obrambne namene. Samo vojno stanje pomeni uničevanje, ne samo življenj, ampak tudi premoženja in seveda tudi onemogočeno poslovanje. In seveda tudi manj pritoka denarja v državni proračun in večje državne izdatke. Tako se rušilna in uničevalna narava vojnega stanja projicira v rušilno in uničevalno moč gospodarstva in s tem tudi našega vsakdana. Vojna pomeni pomanjkanje dobrin in s tem tudi draginjo že osnovnih življenjskih potrebščin zaradi uničenja tovarn in polj. Vojna pomeni draga bivališča, saj jih je veliko ali celo večina poškodovanih ali uničenih. Vojna pomeni tudi ...
Preberite več