Obleka naredi človeka
Naša sodobna percepcija novodobne družbe ima podlago na idejah osebne svobode in empatije do drugih. Predvsem pa imamo predstave, da naša družba temelji na strpnosti do drugačnosti. Takšne predstave o naši družbi pa so krepko kontradiktorne načelu družbe, da se človeka presodi glede na stil ali nestil oblačenja in da se nam pojavlja v družbi spet stari rek: "Človeka naredi obleka."
Kriminal v kravatah ali kriminal belih ovratnikov poznamo že zelo dolgo v zgodovini človeštva. Sigurno poznamo kriminal v najvišjih slojih družbe tako dolgo, kot kriminal revščine ali kriminal najnižjih slojev in tudi drugačnosti. Vsekakor pa srečamo kriminal ali kriminalne osebe v takšnih ali drugačnih oblekah. Vsaj morali bi ga poznati. Načelo obleci obleko in ubijaj ljudi in kradi ter razbijaj in krši drugim temeljne človekove pravice in svoboščine, bi moralo biti nesprejemljivo, tako kot kriminal najslabše in/ali najceneje oblečenih.
Spet se bomo zaradi tega morali zamisliti nad našimi življenjskimi vrednotami in normami ter načeli po kateri stopamo skozi življenje in tudi zgradimo odnos do drugih članov naše družbe.
Naš način oblačenja naj bi bila naša osebna stvar ali stvar naših svoboščin in pravic. Pravzaprav nimamo zakona, ki bi določal način oblačenja ali pravilen slog oblačenja. Povsem mirno lahko rečemo, da gre v primeru sodb ljudi, glede na njihovo obleko ali videz za tako imenovan izvensodni pregon drugačnosti. Na sodišču namreč obsodbe zaradi drugačnega sloga oblačenja ne boste dosegli. Vsaj upam. Lahko pa takšne obsodbe prav zato nekateri dajejo za našimi hrbti ali na cesti, v novejšem času pa tudi po socialnih omrežjih.
Sicer se poskuša preko mode, ki tudi ni uzakonjena, nekako projicirati v naše možgane njihovo modni slog, ki pomeni trenutno videnje pravilnega sloga oblačenje. Na takšen način poskušajo posameznikom potisniti v pozabo njihov lasten slog glede na njihove želje in potrebe.
Modni kreator seveda ne nosijo levji delež krivde, saj naj bi bili poznani tudi po medsebojnih razlikah v smernicah mode. Na kratko povedano in bolj enostavno povedano naj bi imel vsak modni kreator svoj stil. V trgovinah pa tako ali tako težko najdemo tako imenovano večno "klasiko".
Način oblačenja se je spreminjal skozi celo zgodovino človeštva. Od takrat, ko smo bili še nagi ali na pol nagi, preko obdobja, ko smo se oblačili v kožo ubitih živali, vse do izuma statev in izdelovanja blaga ter do današnje modne industrije.
In vendar se v naši družbi spet pojavljajo negativne opazke o posameznih oblekah ali načinu oblačenja ali frizuri. Tako izgleda, da imamo težave z ljudmi, ki bi radi vse ljudi oblekli v svoje uniforme in sfrizirali ali popolnoma stilizirali druge ljudi najverjetneje po svoji podobi.
Individualizem naj bi tako nadomestil splošno družbeno priznani "imidž", ki pa ima v zakulisju diktate samooklicane elite, ki ne prenese drugačnosti. Mogoče pa si želi tudi v svoji družbi sebi podobne klone ali pa so le-ti preprosto agresivni prodajalci določene znamke. Vsi drugačni so pri ljudeh, ki stremijo k načelu, da obleka naredi človeka, ponavadi podvrženi javnemu linču in s tem pregonu, ki ni uzakonjen, oziroma nima zakonske osnove.
Ostaja in nastaja nam tako samo velik družbeni problem, da imamo v družbi ljudi, ki jih ni naredila človeka osebna kultura, ampak enostavno obleka. Samo upamo lahko, da se spet ne prebuja na površje tudi zgodovinsko obdobje, ki se je bilo nespodobno celo umivati in je bilo spodobno samo parfumiranje in pudranje. V tem obdobju so namreč tudi v najvišjih slojih družbe kosile življenja infekcijske bolezni zaradi nesnažnosti celotne družbe, vključno s samimi mogočneži v denarju in družbi, ne pa tudi osebni higieni.
Komentarji
Objavite komentar