Balkanska migrantska odiseja
Najštevilčnejša migrantska pot v Evropsko unijo (EU) poteka ravno čez tako imenovani Balkan že samo zaradi bližine Aziji. V letu 2023 je Slovenijo zamenjala pri varovanju tako imenovane schengenske meje sosednja Hrvaška. Schengenske prostor ali prostor brez notranjih meja EU je namreč že vse od svojega nastanka privlačna destinacija za vse vrste migrantov, tudi ekonomskih in pravi izvor priseljeniške delovne sile in seveda tudi ekonomskih izdatkov ter povečevanje deleža brezposelnih med delovno aktivnim prebivalstvom na področju EU.
Prav počasi pa se v letu 2025 trendi migrantskih poti čez Balkan v EU le zmanjšujejo. Mogoče je temu botrovala napovedana ekonomska kriza ali nižji BDP na prebivalca že v sami skupini G-7 , med katere spadajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. Od leta 2009 se namreč vlade ustanovljenega BRIC in sedanjega BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južne Afrike) hvalijo z veliko večjim BDP na prebivalca, sploh v primerjavi z G-7, kar je seveda predvsem mamljivo za privabljanje novih članic. Zaenkrat pa v mednarodni trgovini z njimi še zmeraj ni zaslediti najavljenega menjalnega tečaja BRIKS -USD in seveda evro.
In seveda glede na trende širitve BRICKS-a v Aziji in Afriki, ki mu sigurno botruje tudi reklamirano višji BDP v članicah BRICKS, lahko deloma pojasnimo tudi upad števila migrantov iz teh delov v EU.
Deloma pa lahko pojasnimo upad migrantov v EU tudi z grožnjami z napadom na EU zaradi podpore Ukrajini. Že od leta 2014 poteka na ukrajinsko-ruski meji konflikti, ki so se leta 2022 razmahnili na celotno ukrajinsko ozemlje. Ta vojna je sicer sprožila mehanizme legalnega migrantstva iz Ukrajine v EU.
Ilegalno migrantstvo pa je v letu 2025 končno začelo upadati, vsaj po podatkih iz Slovenije. V prvi polovici leta 2025 je ilegalno prestopilo slovensko mejo še zmeraj 9.899 migrantov-tujih državljanov. Največ ilegalnih migrantov je iz Afganistana, kjer sedaj vladajo Talibani, Maroka in Bangladeša. Številka ilegalnih migrantov je na prvi pogled visoka, sploh v primerjavi s številom prebivalcev povprečnega slovenskega mesta. Vendar pa je to število več kot polovico manjše od polletnega števila (21.248) istega obdobja v letu 2024.
Podobni so tudi podatki za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito. Od lanskoletnih šestmesečnih 20.458 prošenj za mednarodno zaščito, je v prvi polovici leta 2025 upadlo število tovrstnih prošenj za več kot polovico in sicer na 8.613. Če so v lanskoletnem polletju prevladovali pri prošnjah za mednarodno zaščito Sirci, pa v letošnji prvi polovici leta 2025 prevladujejo državljani Afganistana, Maroka, Bangladeša in Egipta. Število prosilcev za mednarodno zaščito iz Sirije se je namreč zmanjšalo iz 7.066 v prvi polovici leta 2024 v istem obdobju letošnjega leta na 624. Naraslo pa je v istem obdobju leta 2025 število prosilcev za mednarodno zaščito iz Egipta in Kitajske, kjer ni zaslediti vojne nevarnosti ali totalitarnega državnega sistema, ki krši temeljne človekove pravice tudi svojim državljanom.
Komentarji
Objavite komentar