EU in azilska politika v številkah

 Po zadnjih podatkih  je v maju 2025 čakalo na prvo azilska asistenco v Evropski uniji (EU) 928.000 tujih državljanov, oziroma migrantov. Na področju EU pa prebiva pod mednarodno zaščito že 4,4 milijonov oseb. Največ oseb z mednarodno zaščito naj bi prebivalo v Nemčiji in Poljski, čeprav je največ tujcev na število lastnih prebivalcev naseljenih v Češki.

Največ prošenj za mednarodno zaščito so v maju 2025 prejeli v Španiji, Italiji in Franciji. Tako Nemčija počasi izgublja svojo privlačnost za iskalce mednarodne  zaščite ali azila. 

Prebivalci Sirije so bili dolgo med najštevilčnejšimi prosilci za azil. Sedaj pa so padli na četrto mesto. Po padcu Asadovega režima in/ali tudi padcu kalifata se je pričakovalo, da se  vrnilo v Sirijo 1,5 milijonov ljudi, vendar se 80 % migrantov iz Sirije ne želi vrniti v svojo domovino.

Prvo mesto po največji  številčnosti prosilcev za azil so v letošnjem letu prevzeli Venezuelci, od koder pravzaprav ni kaj dosti slišati o vojnem stanju. Razlogi za migracije v EU naj bi bili politične in ekonomske narave. Največ  Venezuelcev drugače  prebiva v tako imenovanih Latinskoameriških državah in sicer v  Kolumbiji, Peruju, Braziliji, Čilu in Ekvadorju.

Afganistanci, kjer vladajo Talibani, predstavljajo še zmeraj pomemben vir azilskih prosilcev v EU. V maju 2025  je bilo vloženenih 6.500 prošenj za mednarodno zaščito.

V zadnjem letu beleži EU tudi povečano število prosilcev za azil iz Bangladeša. Samo v maju 2025 so v EU prejeli 3.200 prošenj za mednarodno zaščito. V maju 2025 pa je vložilo prošnjo za mednarodno zaščito tudi 1.500 migrantov iz Konga. Zmanjšalo se je število prosilcev za azil tudi iz Turčije, ki bi bila rada v NATU in BRIKS-ih. V maju 2025 pa je zaprosilo za politični azil tudi 1.200 prebivalcev Haitija. 

Kljub še zmeraj trajajoči vojni med Rusijo in Ukrajino pa 71 % Ukrajincev še zmeraj namerava ostati v svoji domovini. EU pa je zaradi vojnega stanja v Ukrajini, ki ji ni videti konca, oziroma sklenjene mirovne pogodbe, podaljšala začasno zaščito do marca 2027.

Po teh podatkih v EU prihaja večina prebivalcev iz dežel, ki niso na evropskem kontinentu. Koliko bo ameriška napovedana in že deloma izvajana manj prijazna migrantska politika, preusmerila migrantska tokove na področje EU je težko napovedati. Sploh ob dejstvu, da so države EU, čedalje pogosteje tarča predvsem ruskih groženj z vojaških napadom, zaradi podpore Ukrajini. In tako naj bi EU postajala manj zanimiv otoček varnosti in ciljna migracijska pot.

Lahko pa se lahko državljani držav članic EU vprašamo, kam bodo potekali naši migrantski tokovi na varna področja. Napovedi 3. svetovne vojne namreč napovedujejo globalno vojno raven brez varnega in mirnega otočka za nas, državljane EU in NATA, vključno z Ameriko, Kanado in Avstralijo. Tudi ZDA so namreč izpostavljene stalnim grožnjam z vojaškim napadom, tudi zaradi podpore Izraelu.

Države, članice BRIKS z ustanovnimi članicami Rusijo, Kitajsko, Braziliji in Indijo ter mogoče še Južno Afriko, pa se vse bolj izkazujejo kot zavezniki, ne samo na gospodarskem področju, ampak tudi kot vojaški zavezniki. Mogoče je tudi to privedlo novejšo ameriško politiko do strožjih meril za migracijske tokove v državo. Tovrstna migrantska varovalka  v EU zaenkrat še ni omenjena.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Is BRICKS a threat to the West?

   The artificially created BRICKS currency has been around since 2006. Its function is designed and defined as an attempt to establish a universal currency for international business, which will help BRICKS members to be more secure against the so-called influence of the West. The first group of Brazil, Russia, India, China and South Africa was joined by the United Arab Emirates, Iran, Egypt and Ethiopia in all these years until October 2024. Saudi Arabia is also mentioned. The purpose of this year's meeting of BRICS members was also to increase the number of members, as more than 30 countries were expected to attend the meeting, and they tried to inspire them to accept BRICS in international trade by showing the growth of gross domestic product (GDP) or a measure of economic activity, or one of the indicators of the country's economic development. According to the BRICKS alliance, the G7 (USA, Canada, Japan, France, Italy, Great Britain and Germany) are facing tough times. T...
Preberite več

Which representatives would you vote for?

    We are once again in the time of resounding, glorious elections, when the people chose their representatives. Of course, the selection of people's representatives is always based on how well the candidates presented their programs to the wider masses. Of course, the selection of representatives is also based on what suits the broad masses of voters in these programs . Crowds of voters tend to like hearing stories and promises of their success, prosperity and peace. They are less willing to hear about other people's problems. This was also evident in this year's elections in the USA. A lot of people want to have their own interests and well-being in the first place in their country. Only after their needs are met would they deal with other problems and the well-being of others. Of course, this election story is also conditioned by the existing situation in the country. When a country lives in peace with other countries, it may think about ensuring peace for others as wel...
Preberite več

Politika in draginja

Obeti ali napovedi za letošnje leto spet niso najboljši kot se večkrat pokaže v vsakdanjem življenju. Politični  vrhovi posameznih tako imenovanih razvitih držav so več kot očitno pozabili, da je eden od pogojev za uspešno poslovanje, ki se odraža tudi v naši vsakodnevni košarici za preživetje, pravzaprav obdobje miru, ne pa vojne. Vojno stanje ali vojna nevarnost prinaša namreč dodatne obremenitve državljanov v obrambne namene. Samo vojno stanje pomeni uničevanje, ne samo življenj, ampak tudi premoženja in seveda tudi onemogočeno poslovanje. In seveda tudi manj pritoka denarja v državni proračun in večje državne izdatke. Tako se rušilna in uničevalna narava vojnega stanja projicira v rušilno in uničevalno moč gospodarstva in s tem tudi našega vsakdana. Vojna pomeni pomanjkanje dobrin in s tem tudi draginjo že osnovnih življenjskih potrebščin zaradi uničenja tovarn in polj. Vojna pomeni draga bivališča, saj jih je veliko ali celo večina poškodovanih ali uničenih. Vojna pomeni tudi ...
Preberite več