Percepcija bogastva in siromaštva

 V vsakdanjem življenju smo imeli v družbi glede na premoženje pogosto tri kategorije in sicer bogataše, srednji sloj in reveže. Seveda pa je percepcija ali opredelitev vseh treh slojev zelo različna. Pogosto lahko opredelimo, da srednji sloj pravzaprav s socialno politiko drsi med reveže, ker pravzaprav niso upravičeni do socialnih prispevkov in do pravzaprav plačniki vseh računov in prav tako si morajo zagotoviti  tudi nastanitev ali dom.  Prav tako pa se pojavlja, da tako imenovani bogataški sloj družbe s svojo percepcijo svojega položaja v družbi in seveda tudi življenjskega sloga.

Življenjski bogataški slog življenja naj bi bil oproščen vsaj vsake skrbi za vsakodnevne stroške preživetja. Bogataši naj bi  celo uživali v nadstandardnih storitvah in uslugah. Pa vendarle še počasi prebija na površje, da bogataši niso le uživalci vsakdanjega življenja brez vsakršnega pritiska preživetja. Pogoste so zgodbe z začetkom iz nič ali revščine ali pa celo zgodbe o izgubi premoženja položenega že v zibelko ali revščine kljub rojstvu z zlato žlico iz takšnega ali drugačnega razloga. Včasih je krivda njihova zaradi prekoračenih finančnih zmožnosti ali pa celo glave v oblakih ali iluzije bogastva. V obdobju socialnih gibanj ali pa osvajalskih pohodov pa so se začele tudi družbene razlastitve ali izguba premoženja zaradi nacionalizacije ali spremembe vladajočih družbenih slojev  na vrhu družbene piramide. 

Prav tako lahko preprosto ugotovimo, da v današnjem času socialne politike živijo v isti hiši ali na istem nivoju tisti, ki so si jo ustvarili so svojimi dohodki in prav tako tudi tisti, ki so jo pridobili preko socialnih večinoma tudi državnih transferjev ali celo razlastitve drugih. Podobno je tudi z menedžerji premoženja in vladnih institucij. Nekateri so lastniki, spet drugi samo upravljalci tujega premoženja ali upravljalci državnega ali družbenega premoženja.

Poseben problem tako predstavlja percepcija bogastva in percepcija siromaka in seveda nastane paradoks percepcije premoženja. Nekdo misli, da je bogat ali se izdaja za bogataša in zaradi tega zapade v še večji brezup siromaštva. Spet drugi pa ne ceni vseh ugodnosti siromaštva ali nizkih dohodkov ali brez dohodkov in bi želel še večje ugodnosti siromaštva, ki že presegajo življenjski standard srednjega sloja.

Srednji premoženjski sloj družbe pa se čedalje bolj ziba ali niha med čermi bogastva in siromaštva in se čedalje pogosteje sprašuje, če niso pravzaprav počasi potisnjeni v družbeni sloj tako imenovanih siromakov. Že samo srednje-premoženjski dohodki zelo hitro ne zadoščajo v kolikor si želijo zagotoviti dom iz lastnih sredstev ali pa  v primeru razširjanja družine z otroki. Omenjala pa ne bi še nove zahteve družbe z imidžem  s prestižnimi znamkami in prestižnim stilom življenja kot pogojem za uspešnost v družbi.




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Is BRICKS a threat to the West?

   The artificially created BRICKS currency has been around since 2006. Its function is designed and defined as an attempt to establish a universal currency for international business, which will help BRICKS members to be more secure against the so-called influence of the West. The first group of Brazil, Russia, India, China and South Africa was joined by the United Arab Emirates, Iran, Egypt and Ethiopia in all these years until October 2024. Saudi Arabia is also mentioned. The purpose of this year's meeting of BRICS members was also to increase the number of members, as more than 30 countries were expected to attend the meeting, and they tried to inspire them to accept BRICS in international trade by showing the growth of gross domestic product (GDP) or a measure of economic activity, or one of the indicators of the country's economic development. According to the BRICKS alliance, the G7 (USA, Canada, Japan, France, Italy, Great Britain and Germany) are facing tough times. T...
Preberite več

Which representatives would you vote for?

    We are once again in the time of resounding, glorious elections, when the people chose their representatives. Of course, the selection of people's representatives is always based on how well the candidates presented their programs to the wider masses. Of course, the selection of representatives is also based on what suits the broad masses of voters in these programs . Crowds of voters tend to like hearing stories and promises of their success, prosperity and peace. They are less willing to hear about other people's problems. This was also evident in this year's elections in the USA. A lot of people want to have their own interests and well-being in the first place in their country. Only after their needs are met would they deal with other problems and the well-being of others. Of course, this election story is also conditioned by the existing situation in the country. When a country lives in peace with other countries, it may think about ensuring peace for others as wel...
Preberite več

Politika in draginja

Obeti ali napovedi za letošnje leto spet niso najboljši kot se večkrat pokaže v vsakdanjem življenju. Politični  vrhovi posameznih tako imenovanih razvitih držav so več kot očitno pozabili, da je eden od pogojev za uspešno poslovanje, ki se odraža tudi v naši vsakodnevni košarici za preživetje, pravzaprav obdobje miru, ne pa vojne. Vojno stanje ali vojna nevarnost prinaša namreč dodatne obremenitve državljanov v obrambne namene. Samo vojno stanje pomeni uničevanje, ne samo življenj, ampak tudi premoženja in seveda tudi onemogočeno poslovanje. In seveda tudi manj pritoka denarja v državni proračun in večje državne izdatke. Tako se rušilna in uničevalna narava vojnega stanja projicira v rušilno in uničevalno moč gospodarstva in s tem tudi našega vsakdana. Vojna pomeni pomanjkanje dobrin in s tem tudi draginjo že osnovnih življenjskih potrebščin zaradi uničenja tovarn in polj. Vojna pomeni draga bivališča, saj jih je veliko ali celo večina poškodovanih ali uničenih. Vojna pomeni tudi ...
Preberite več