Kaj je pravzaprav otrok
Zelo radi izjavljamo ali navajamo, da bi radi imeli otroke in da imamo zelo radi otroke.
Zelo pogosto je tudi izraz, da so otroci naša bodočnost ali prihodnost.
Ob vsem tem pa se moramo vprašati, kaj sploh je otrok ali otroška doba in kako formirati ali izgraditi iz otroka bodočo odrasli osebo.
Otrok, ko se rodi ali pride na svet, je namreč še zmeraj fiziološko ali biološko občutljivo bitje, ki se še po rojstvu od otroštva in preko najstniških let naprej razvija v odraslo osebo z odraslim telesom pravzaprav z našo pomočjo. Otroško dobo ponavadi opredelimo z 14 leti in nato nastopi najstniška doba do polnoletnosti ali 18 leti ali odraslosti. Ves ta čas pa so otroci in mladostniki tudi finančno ali materialno odvisni od svojih staršev in/ali skrbnikov. Država jim tudi nudi pomoč s črpanjem tako imenovanih javnih sredstev, v kolikor se svojimi sredstvi starši ali skrbniki ne morejo preživljati svojih otrok in/ali mladostnikov.
Za svoj biološki normalen razvoj potrebuje otrok in najstnik ustrezno prehrano, oblačila in ustrezen bivanjski prostor. Novorojenčki ali otroci, ki se rodijo pa so še povsem tudi biološko odvisni od svojih staršev, posebno od matere zaradi prehrane z materinim mlekom. Ves ta čas otroštva in najstniških let njihovo telo z vsemi okončinami raste in se razvija do končne velikosti v odrasli dobi. Toliko o biološki plati otroštva in mladosti vse do odrasle dobe.
Seveda otroštvo in najstništvo pozna tudi psiho-socialno plat svojega odraščanja. Otrok, ki se rodi ali novorojenček začne spoznavati svet okoli sebe in ljudi, ki ga obkrožajo preko svojih staršev in tistih, ki ga dejansko oskrbujejo ali skrbijo za njega. Pravzaprav dobi otrok od svojih staršev ali skrbnikov prvo znanje o svojem psiho-socialno okolju. Otrok se uči poimenovanja stvari in ljudi, ki ga obkrožajo. Prav tako pa se otrok uči tudi prva vrednotenja svojega družbenega in fizičnega okolja. Pogosto temu strokovno pravimo primarna socializacija, ki je pravzaprav prvo znanje o sebi in drugih ter svojih in tujih dejanjih ter stvareh. Zelo pogosto tudi lahko ugotavljamo, da so tisti prvi v otrokovem življenju, tudi tisti, ki ostanejo na prvem mestu v njegovem kasnejšem življenju, tudi ko se vključi v vzgojo otroka in mladostnika šola in širše okolje. Na takšen način in preko svojih vseh učiteljev življenja namreč otrok in mladostnik na poti v odraščanje samo nadgradi svoje znanje o sebi in svojem okolju, tako družbenem, kot fizičnem.
Normalen biološki in psiho-socialno razvoj otroka in mladostnika naj bi rezultiral v normalni odrasli osebi, ki je sposobna prevzeti tudi odgovornost za svojo nadaljno življenjsko pot odrasle osebe. Odraslost namreč ni samo pravica, da lahko razpolagaš in odločaš o sebi in svojih finančnih sredstvih, ampak tudi sposobnost preživetja in graditve svoje življenjske poti.
Vsi tisti, ki so sodelovali v procesu otrokovega in mladostnikovega odraščanja ali usposabljanju za samostojno življenjsko pot, pa so bolj ali manj uspešno zaključili svojo pomoč otroku in mladostniku, da postane odrasla oseba.
Komentarji
Objavite komentar