Prekletstvo varnosti
Po koncu druge svetovne vojne je človeštvo sanjalo o miru, sožitju in blagostanju. Obnavljali so svoje in tuje domove ter tovarne. Obnavljali je človeštvo tudi svojo empatijo do drugih in prisegalo na odpravo verskih, narodnostnih, spolnih, rasnih in drugih oblik diskriminacije in nestrpnosti.
Sožitje med različnimi narodi, rasami in verskimi skupinami ter tudi med spoloma ter spoštovanje človekovih in otrokovih pravic je okronala tudi ustanovitev Organizacije združenih narodov. V okviru te organizacije je bil ustanovljen tudi Varnostni svet kot garant mirnega reševanja sporov med državami, narodi, verami, spoli in vsemi drugimi družbenimi ločnicami človeštva.
Seveda mirno sožitje ni dolgo trajalo. Že 4 leta po koncu druge svetovne vojne je bil ustanovljen Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Njegovo delovanje naj bi bilo sprva samo začasno, vendar ne beležijo obdobja v katerem njihovo delovanje ne bi bilo potrebno. Če je kdo sanjal, da bo UNHCR deloval le v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, je ta sanje razblinila že madžarska revolucija v Varšavskem paktu že leta 1956, ki je povzročila val madžarskih migrantov.
Evropski kontinent ima zelo rad svojo percepcijo nekonfliktne in mirne oaze za vse druge konflikte. Najbolj pesti evropski kontinent ravno prekletstvo svojega miru v smislu reševanja drugih sporov na drugih področjih in tudi reševanja vseh tegob tuje revščine ali bede. Vsaka vojna je namreč tudi ekonomski in vojaški ali varnostni problem drugih.
Po zadnjih podatkih tega urada naj bi bilo v svetovnem merilu kar 117,3 milijona ljudi nasilno razseljenih. Med njimi je tudi 49 milijonov otrok. Ponavadi so vzrok temu čisto podomače povedano vojne, državljanske in vojne med državam.
Največ ljudi-migrantov (67 %) prihaja iz petih držav: Venezuele, Sirije, Ukrajine, Afganistana in Sudana.
34 % beguncev-migrantov pa je preseljenih v Kolumbijo, Nemčijo, Turčijo, Islamsko republiko Iran in Ugando. Žalosten je tudi podatek, da je 71 % migrantov naseljenih v nizkih ali srednje dohodkovnih državah.
Sudan je že leta 2023 prispeval v migrantsko maso 14 milijonov ljudi. Ukrajina 6,9 milijonov. Sirija 6,7 milijonov. Venezuela po zadnjih podatkih 6,5 milijona. Afganistan 4,8 milijona. Sudan 2,5 milijona. Med aktualnimi kriznimi področji pa se je znašla tudi bivša Burma, ki se sedaj imenuje Myanmar.
Dežela ali države, ki bodo označene kot varna območja najverjetneje ne bodo kaj kmalu dočakale rešitve vojnih situacij, saj se obstoječim kriznim območjem v letu 2026 pridružujejo tudi morebitna druga področja, tako v Evropski uniji zaradi razširitve vojne Rusija-Ukrajina na širše področje, kot tudi v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Aktualen pa je tudi teritorialni problem Grenlandije med ZDA in Evropsko unijo (EU). Prav tako pa ni zavednega kriznega območja Izraela, ki ju nekateri izpodbijajo obstoj. Zaveden pa je ponovno problem Gaze ali neobstoječe Palestine v neznanem obsegu, oziroma ni zavedeni ali se bo Palestina razširjala na teritorij Izraela ali pa samo na sedanji teritorij Gaze.
Tako se prekletstvo mirnih oaz za migrante krči in poraja se vprašanje, kje so sploh še varna območja in kdo ima pravico in kje do azila ali migrantskega statusa. Prav tako pa se poraja vprašanje o smiselnosti politične diplomacije kot vzgona mirnega reševanja sporov, saj vse bolj dobiva politika z diplomacijo obliko vzgona agresije in vojaške premoči.
Komentarji
Objavite komentar