Zaprtost v škatle
Moja stalnica počasi postaja očitek, da sem zaprta v škatlo svoje profesije in zato omejena pri svobodnem razmišljanju. To omejeno razmišljanja zaprto v okvirje profesije, oziroma definicije, pravila, zakone in še vse drugo priučeno skozi institucionalno izobraževanje, ki pomeni tudi znanje celega kupa faktografskih definicij, mi je izgleda pridobilo oznako bedaka, ki mu je onemogočeno inovativno razmišljanje. In bojim se, da nisem edina.
Res je, kakor sem že prej omenila, da sem morala skozi institucionalno izobraževanje, pokazati znanje na celem kupu definicij. Najprej sem na,reč morala vedeti o čem govori, če sem uporabila besede, ki imajo drugače širši opisni pomen. Takšna beseda se je začela že pri samem pojmu sociologija in področjih, ki jih obravnava ta veda ali znanost. Brez tega znanja namreč je bolje, da ste tiho na študiju ali pa še bolje, da sami odidete preden vas izločijo pedagogi, oziroma na študiju propadete.
Ko obvladate na vsakem študiju katerekoli vede ali znanosti strokovne definicije in pravila strokovnega ravnanja in končate v škatli profesije, pa si lahko, seveda z empiričnim dokazom, kar pomeni raziskave in podobno, privoščite inovativnost. Tako se začne institucionalno izobraževanje s seminarji, laboratorijskimi vajami, končnimi zaključnimi deli, vse do samostojnih raziskav, kjer lahko uporabite svojo inovativno domišljijo, ki pa spet mora sovpadata z vsemi vedenji na tem področju, da enostavno ne razženete laboratorija ali kako drugače škodujete ljudem in okolju.
Da bi želela narediti travo vijolično in iskala ljudi, ki bi mi naredili travo vijolično, si ne morem privoščiti kot biologinja, razen z umetno travo, ki nima učinka na bion ali naše okolje in seveda tudi ni prava trava, ker prava trava vsebuje predpisane komponente.
Da bi eksperimentirala na ljudeh in dajala sociološke inpute, si spet ne morem privoščiti, saj nam profesije prepovedujejo eksperimente na ljudeh in s takšnim profesionalnem delovanjem kršimo tudi celo vrsto zakonov.
Podobno velja tudi na biološkem področju ali celotnem naravoslovnem področju. Pravzaprav velja profesionalno delovanje za vsa področja, ki jim vlada tako imenovana znanost. Drugače povedano, inženirju ne sme stroj nikoli razgnati. Zdravniku naj bi ne smel pacient umreti. Profesor naj bi naredil čudo tudi iz bedaka. Elektrikarju naj ne bi nikoli odpovedala električna napeljava.
Profesija nam namreč prepoveduje celo povzročanje škode in nam nalaga odgovornost za škodno profesionalno delovanje že samo s pridobljenim institucionalnim certifikatom ali pridobljeno izobrazbo. Takoj namreč slišimo tudi o zlorabi profesije. Prav tako poznamo zelo dobro tudi malomarno delo ali delo v nasprotju s profesijo in našo odgovornost.
In tako so vse profesije še naprej zaprte v škatle profesionalnega znanja in odgovornosti, saj jih je samo pridobivanje izobrazbe ali profesije zaprlo v škatlo profesionalno določenega dela na tem področju, ki ima osnovo v poznavanju definicij profesije in/ali že dokazanih pravilih in/ali definicijah. Ostaja pa dobro vprašanje ali je profesionalnim delavcem ali intelektualcem s tem res onemogočeno inovativno razmišljanje ali pa gre preprosto za javne žalitve in poskus legalizacije neprofesionalnega dela.
Komentarji
Objavite komentar