Stroka in neobvladljivo vreme

 Dobro se zavedamo, da res vreme nihče ne dela in ne moremo nikogar obdolžiti za čedalje pogostejša neurja, ki nam ogrožajo naše domove. Vsaj hipotetično nihče ne povzroča močnega vetra, tudi ne abnormalne količine padavin, ki hipotetično posledično povzročajo še plazove in narasle reke.

Imamo pa seveda strokovnjake, ki skrbijo za reke. Prav tako imamo strokovnjake, ki poskrbijo za odpadne vode. In seveda imamo tudi položnice in/ali dajatve. Zamašeni odtoki in narasle reke, ki povzročajo poplave in seveda ceste po katerih se valijo reke, potoki in hudourniki ter drseča pobočja tako po nekaterih mnenjih ne bi smela obstajati. Prav tako pa tudi ne bi smeli slišati, da je nekdo moral prestaviti gradnjo hiše proti sedaj drsečemu pobočju, da je lahko pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje. 

Slovenska poplavna  lekcija se je zgodila nedavno in sicer avgusta leta 2023, ko je bila prizadeta dve tretjini slovenskega ozemlja. In to se je zgodilo samo leto dni po katastrofalnem požaru celotne kraške regije, ki se je hotel razširiti.

V številkah in po podatkih slovenske vlade je bilo prizadetih 15.517 lokacij. Poškodovanih je bilo 13.000 stavb in 9000 stanovanj ter 2000 kilometrov cest. Kot takšne so bile poplave v avgustu 2023 ocenjene kot ena največjih naravnih nesreč v zgodovini države. Vlada Republike Slovenije je do vključno 29. maja 2026 iz državnega proračuna izplačal 1.521,27 milijonov evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav iz leta 2023.

Tudi v letu 2024 so se pojavile poplave, vendar ne na tako  širokem področju. Poplave so se pojavile še tudi avgusta in septembra 2025 na nekaterih območjih Istre ter severnih področjih tudi do prestolnice Ljubljane, kot je tokrat zabeležil le ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje). 

V letu 2026 pa smo že zabeležili poplave, ki so bile posledica hudih neurij tudi se točo in večjih količin padavin, ki so zajele "samo" 31 občin. 

Nekateri bolj spiritualni bi rekli, da smo prekleti. Drugi bolj pragmatični pa se sprašujemo ali so bile sanacije, ki so zavzemale tudi urejevanje vodotokov in cest ter hudournikov učinkovite, sploh če je neobvladljivo vreme udarilo ponovno, kot je bil primer v Komendi.

Seveda lahko, glede na poročanje medijev, sprejmemo tudi tolažbo, da Slovenija ni edina država, ki se že več let srečuje z neobvladljivimi naravnimi ujmami, ki se celo pojavljajo na istih področjih. In seveda z vprašanjem učinkovitosti strokovne zaščite ali preventivnih ukrepov.

Malo tolažbe nudijo vsem prizadetim ocenjene podnebne spremembe, ki dokazano povzročajo pogostost in intenzivnost neurij in drugih vremenskih ekstremov. Med dolgoročne vladne zaščitne ukrepe namreč sodijo krepitev infrastrukture, ki zajema tudi podzemno kabeliranje, ki je je vprašljivo odporno na plazeče ali drseče podlage ali zemljo. Mogoče je samo odporno na močan veter in točo. Tudi prilagoditev kmetijstva glede na vremenske pogoje se zatika. Tudi protitočne mreže, ne samo strehe stavb in barake, je namreč odnesel močan veter. Upamo lahko, lahko pa tudi dvomimo glede na dejansko stanje,  da so se izkazale kot učinkovita rešitev vsaj ponovno utrjene brežine rek in urejene hudourniške grape ter odtoki odpadnih voda.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Social sense

Clothes make the man

Are fruits and vegetables medicine