Multikulturno pogojena družina in otroška doba
Po ustavnih listinah, ki naj bi bile najvišji pravni akt v vseh demokratičnih državah s tako imenovano sekularizacija ali ločitev cerkve od države, velja pravilo razsojanja samo na tako imenovanih civilnih sodiščih po takšnih ali drugačnih zakonskih opredelitvah kaznivih dejanj. V takšnih državah naj bi bilo cerkveno pravo neveljavno na državni ravni nad tako imenovano civilno družbo. Cerkveno pravo se lahko uporablja samo za vernike, dokler ni v nasprotju z ustavo in vsemi podrejenimi zakonskimi predpisi in tudi zakoni.
Debata o zakonu, ki je samo za navadne ljudi ali pa o zakonu, ki dovoljuje izjeme ali elite, ki so izjema za zakon, naj bi bile odvečne. Pred zakonom naj bi bili vsi enaki. Tudi debate o raznolikosti kaznivih dejanj so bile načrtovane kot brezpredmetne z mednarodno Deklaracijo o človekovih pravicah in/ali svoboščinah in Deklaracijo o otrokovih pravicah, ki naj bi povzročile meglitev in/ali izginotje medkulturnih razlik.
V Sloveniji, kakor v drugih evropskih državah, naj bi bila vsa kazniva dejanja opredeljena v Kazenskem zakoniku, kjer je v 4. členu tudi opredeljena enakost pred zakonom, čeprav pa so navedene tudi izjeme z imuniteto ali pa Kazenski zakonik velja samo za državljane Slovenije ali pa Kazenski zakonik ne velja za tuje državljane.
Slovensko javnost je že dolgo tega razburila Ubuntova imuniteta v primeru bigamije, saj je prišel v Slovenijo z več ženami in zahteval od države za vsako ženo vsaj eno namestitveno sobo. Izjemne pravice migrantov, oziroma drugačno ravnanje z migranti ali druga pravila za migrante sem namreč že obravnavala v prejšnjem blogu na linku https://vsakodnevnobydarja.blogspot.com/2026/07/balkanski-raj-za-ilegalne-migracije.html.
Tako se slovenska javnost mora sprijazniti, da na področju Slovenije in tudi Evropske unije (EU) prebivajo ali pa so nastanjeni migranti, za katere ne velja na primer kaznivo dejanje bigamije, ki jo obravnava 188. člen Kazenskega zakonika.
Upam, da ni na področju Slovenije prisotna ali pa že tudi razširjena spolnost z mladoletniki osebami, ki jo prepoveduje 173. člen Kazenskega zakonika. Pustimo namreč ob strani, da se je po nekaterih raziskavah starostna meja za spolnost in tudi materinstvo na evropskem področju že spustila pod mejo 14. let ali pa se pomaknila kar v čas osnovnošolskega izobraževanja. Večkrat moramo tudi opozarjati, da je predvsem otrok do 14. leta posebej zaščiten, vendar bi se moral takšen otrok temu primerno tudi obnašati. Naša zakonodaja pač naj ne bi bila naklonjena na splošno spolnemu občevanju z mladoletniki osebami in posledično materinstvu ali očetovstvu do dopolnjene starostne meje 18. let, oziroma polnoletnosti.
Mogoče se zdijo nekomu takšne debate brezpredmetne, saj postaja slovenska civilna družba multikulturna ali multicivilizacijska, oziroma je slovenska nacionalna kultura podvržena z vnosi drugih kulturnih elementov tudi spremembah kulturnih norm in vrednot, ki sprožajo polemike o morebitni prihodnji spremenjeni opredelitve kaznivih dejanj. Na primer Afganistan, od koder prihaja veliko ilegalnih migrantov, je nedavno tega določil starostno mejo za poroko in spolnost na minimalno starostno mejo na devetletne otroke po svoji zakonodaji.
Na takšen način se dandanes in že tudi v preteklosti slovenska družba srečuje z drugačno "normaliteto" družine in otroške dobe.
Komentarji
Objavite komentar