Za zaveso imidža uspešnosti
Zaverovanost v razvitost severne poloble planeta Zemlje se razblinja že ob samih posnetkih prestolnic in turističnih središč na južni polobli. Epidemija Covid-19 je tudi razbohotila debate o severni iluziji dobrega življenjskega standarda tako imenovanih severnjakov, saj je bil evropski kontinent na najvišjem mestu po številu okuženih na milijon prebivalcev in številu mrtvih na milijon prebivalcev. Epidemija Covid-19 je dobro merilo uspešnosti, saj naj bi po mnenju strokovnjakov pokosila predvsem revno prebivalstvo, ki tudi nima dostopa do neoporečne pitne vode in ustrezne prehrane.
Epidemija Covid-19 je izginila, ostalo pa je nerešeno vprašanje iluzije severnega dobrega življenjskega standarda, sploh na evropskem kontinentu in s tem tudi v EU.
Epidemija Covid-19 je namreč zaradi ukrepov omejevanja gibanja in zapiranja dejavnosti na individualnem in poslovnem področju ter dragih preventivnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 povzročila tudi gospodarsko katastrofo. Sedaj pa se ji pridružuje še vojna v Ukrajini na obrobju EU in letošnji konflikt na azijskem kontinentu, ki naj bi povzročil energijsko krizo tudi zaradi zaprte Hormuške ožine in na jugu na drugi strani še problemi z Hutiji v Jemnu. Sicer bi se lahko za izhod iz te krize, ko se zahteva plačilo morskih poti uporabljal tudi že prej plačljivi egiptovski Sueški prehod v Sredozemlje, vendar ta zaenkrat še ni v mednarodni računici morskih poti. Sueški prekop je namreč umetno narejen, kar je razlog za plačljive storitve prehoda in najverjetnejši do bili razlogi za izkop kanala sredi Egipta že pretekli spori glede morskih trgovskih poti, ne samo razdalje. Na obeh straneh azijskega polotoka pa naj bi bila naravna izhoda na odprto morje, ki jih uspešno zapirajo z vojaško enostransko silo.
Vse to naj bi namreč prispevalo k naraščajoči inflaciji na področju EU, ki trenutno znaša 3,2 % na letni ravni. Največ k trenutni inflaciji pa naj bi prispevala predvsem energetska inflacija, ki presega mejo 10 %. Pod evropsko mejo 3,2 % letne inflacije so se znašle v maju 2026 le malo katere države in sicer: Malta (2,1 %), Nemčija (2,7 %), Francija (2,8 %) in Finska (3,0 %) ter Portugalska s 3,1 % letno inflacijo ali padcem življenjskega standarda. Največjo letno inflacijsko stopnjo pa so v mesecu maju 2026 dosegle sledeče države: Bolgarija (6,3 %), Litva (5,1 %), Hrvaška (4,9 %), Luksemburg (4,5 %), Belgija (4,1 %) in Slovaška in Estonija s 4,0 % letno inflacijo. Vse druge države, članice EU, vključno s Slovenijo pa naj bi imele v maju 2026 inflacijsko mejo pod 4 % in več kot 3,2 %. Sicer je še premalo podatkov, da bi trdili, da najvišjo inflacijsko stopnjo dosegajo obrobne države EU, ki so sedaj tudi pod vojnim tveganjem. Vendar preteče vojno stanje za meje EU vsekakor povzroča večjo porabo energentov zaradi povečane stopnje vojne nevarnosti in posledično potrebe po dodatnem varovanju meja EU.
Poleg energentov naj bi presegali 3,2 % inflacijsko stopnjo še neprocesirana hrana in servisi. Sicer se nahajamo v poletnem času, ko vsaj idilično ne potrebujemo toliko energije za ogrevanje, vendar pa smo zapadli pod vročinske vale ali visoke temperature, na katere je normalen odziv hlajenje, ki spet zahteva energijo. Včasih smo rekli, da "ko ima hudič mlade, jih ima veliko", zato lahko samo upamo, da nam po prevročem poletju, ne bo sledila še izredno mrzla zima, saj se cene energentov nikakor ne umirjajo, kaj šele da bi padle.
Lahko sicer živimo v iluziji dobrega severnega življenjskega standarda in zanemarimo jamranje tistih, ki živijo v breznu siromaštva, ki ga niso ustvarili in se ukvarjamo z eksistenčnimi problemi drugih. Pa vendar je dobro opaziti dejansko stanje preden zagledamo raztrgane žepe in njih krivimo za svojo vsakdanjo bedo brez srednjega družbenega sloja s peščico bogatih in množico revnih. Države z delodajalci pa komaj zmorejo dvig minimalnih dohodkov po njihovi lastni presoji.
Komentarji
Objavite komentar