Demografija in država

 V novodobnosti, kjer je izgubil na moči odločilni ekonomski faktor za kreiranje nove neodvisne družine ali pa odločilni faktor matičnega gospodinjstva staršev ali skrbnikov,  in kompenzira ekonomski faktor država, se ponovno ukvarjamo še z demografijo. Demografija se namreč šteje po državi, ne pa po nacionalni, verski ali drugi osnovi. Prav tako država poskuša poseči v demografijo preko državnih  vzpodbud za kreiranje družine in predvsem natalitete. Ta državni poseg je namreč izrinil osebni ali družinski materialni osnutek ali bazo za nov dom ter osebni interes po potomcih.

Če pogledamo v evropsko zgodovino, je bil potreben za sklenitev zakonske zveze, osnoven življenjski minimum v dohodkih in zagotovljeni nastanitvi.  Ta se je predvsem črpal iz tako obveznih dot in prihrankov. Pomembno je bilo tudi ali  so zakonci  načrtovali nastanitev v gospodinjstvu svojih staršev ali njihovi hiši ali stanovanju ali lasten dom.  Poroke ali zakonske zveze brez materialne osnove, so bile namreč nezaželene. Število otrok v posameznih državah pa ni bilo majhno. Poroke  so se pogosto sklepale po ekonomskih-socialnih faktorjih, kot so bili cehi ali podobne stroke, plemiški nazivi in celo sorodstvene vezi in seveda obojestransko premoženje. Ravno zaradi združitve premoženja pa se je pogosto ali celo skoraj vedno zahteval skupen potomec, ki bo nasledil položaj in premoženje. Izvenzakonsko otroci ali potomci pa so bili skupaj z materami stigmatizirani in nepriznani v dednih zadevah. Ločitve so bile tudi zelo redke. To pa ne pomeni, da so prakticirali tudi spolno zvestobo v zakonski zvezi. Zakonska zveza je namreč bolj spominjala na poslovno zvezo. Ljubezen kot osnova za zakon pa spada bolj v novodobnost evropskih narodov.

V prenekateri državah, ki temeljijo na muslimanski veri je še zmeraj določena dota, ki jo plača bodoči ženi ženin (na primer v Saudski Arabiji je ta med 10 do 50 tisoč evri), kar pogosto zamenjujemo z nakupom žene. Zelo pogosto pa so v državah, ki temeljijo na določeni veri in/ali so versko poimenovane države (islamska ...) tudi posebni pogoji za poroko s partnerjem ali partnerko  tuje veroizpovedi ali celo tujim državljanom. Pogosto namreč ne prakticirajo avtomatskega državljanstva s poroko z njihovim državljanom. Kaj šele tako imenovano združitev družin pri tujih državljanih.

V vseh teh preteklih družbenih oblikah ali pa še trajajočih, se država ali kraljevina ni kaj dosti ukvarjala z demografijo. Ukvarjala se je bolj s številčnostjo ljudi kot delovne sile in v ta namen tudi popisovala prebivalstvo. Subvencij za ustvarjanje družine v množičnem ljudstvu ni bilo kaj dosti, čeprav so v posameznih obdobjih izplačevali družinske dodatke ali poskrbeli za namestitev tudi pri delodajalcu.  Demografija  je v mirnodobnih časih, ko je bilo dovolj ljudi - potencialne delovne sile, če so jo potrebovali, pač stvar normalnih potekov življenja. Še danes je namreč po podatkih največ rojenih otrok ravno pri množičnih nizkoizobraženih državljanih ali tako imenovani nekvalificirani ali nizko izobraženi delovni sili, ki je pogosto zaradi nizkih prihodkov tudi pridobivala socialna državna stanovanja in se tako že v mladih letih osamosvojila.  Tako je zanimiv samo podatek, da v Sloveniji v zadnjem času opažajo večje število otrok pri visoko izobraženih. 

 Na splošno pa je številčnost prebivalcev v 0,12 % upadu in seveda zato  pod demografskimi pospeševalci rodnosti v Sloveniji predvsem za mlade pare. Podobna demografska slika velja za celotno Evropsko unijo, čeprav se vseskozi pojavlja brezposelnost. Rodnost je namreč stvar države, ko potrebuje delavce, oziroma novo delovno silo. Po skoraj celotni Evropski uniji pa je rodnost ali število otrok največje celo pri nastanjenih tujcih-migrantih. Mogoče je celo takšna splošna demografska slika tako imenovanih razvitih držav.

 Ni pa dobro insinuirati, da je rodnost večja v nerazvitih državah, ki si na tak način tudi povečujejo revščino. Vedno prihaja do interakcije med potrebami po delavcih in številom razpoložljivih delavcev. Več kot je delavcev, manjše so njihove plače in pravice ter obratno. Številčne države ali države z visoko natalitete so tudi pogosto izvozniki delovne sile. Tudi v Sloveniji že govorimo, da bo balkansko delovno silo, nadomestila azijska in se bo na ta način uravnaval trg dela, čeprav pa se lahko takšen način spreobrne v izkoriščanje in teptanje delavskih pravic. Vsekakor pa je dobro poznati statistiko, tako domačo, kot tujo.

Svetovno število novorojencev  še zmeraj presega število umrlih. V letošnjem letu je namreč umrlo že več kot 56 milijonov ljudi. Vendar pa se jih je rodilo skoraj dvakrat več in sicer skoraj 110 milijonov.  Največji prirastek čez  3 % imajo namreč države, ki si ravno ne prizadevajo za izboljšanje svoje rodnosti, ampak se ta povečuje samodejno brez državnih posegov. Take države so na primer Centralna Afriška republika, Sirija (kjer je celo dolgoletno vojno stanje),  Somalija, Oman, Kongo in Nigerija, kjer večanje prebivalstva presega 3,2 % letno.