Žrtve vojne

 Sedaj se je ob robu Evropske unije (EU) odprlo že drugo vojno žarišče.

Lanskoletno vojno žarišče, ko je Rusija vstopila z orožjem na ukrajinski teritorij, najprej s posebnimi vojaškimi skupinami, nato pa z vojsko, se še ni umirilo. Tako imenovana ruska vojaška operacija v Ukrajini se je razbohotila v vojno. 

7. 10. 2023 pa je doživel raketni napad in napad s kopnega in morja Izrael. Prav tako brez vsake vojne napovedi in prav tako so bile in so še enostavno rečeno tarče njihovih napadov večinoma civilisti. In prav tako naj bi bili prvi napadalci ali agresorji spet militantne skupine, ne pa vojska posamezne države. V Ukrajini so prve napadle Wagner in podobne skupine. V Izraelu pa so vsaj napade iz Gaze, oziroma Palestine in Libanona pripisali islamskim skrajnim skupinam kot so Hamas in Hezbolah.

Najkrajši konec s tisočimi mrtvimi, ranjenimi, mučenimi in trpinčenimi pa spet potegne ravno civilno prebivalstvo, vključno z najranjljivejšim otroškim delom svoje populacije. Otrokove in človekove pravice, tudi preko konvencij Organizacije združenih narodov (OZN), so poteptane in zaničevane v ognju slepega sovraštva in revanšizma in težnje po tujem teritoriju in tujem premoženju in podkovane najverjetneje z narodnim, verskim in državnim sovraštvom in nestrpnostjo.

Ali se bo ob teh dejstvih in ocenjevanju, kdo je agresor in kdo je žrtev, upoštevalo tudi dejstvo, kdo je prvi poprijel za orožje in prestopil meje svojega teritorija in vstopil z orožjem na tuj teritori, bo pokazal čas. Ukrajino že podpira večina držav članic EU in NATA. Sodbe invazije , raketiranja in pobijanja Izraelcev, ki spominja na holokavst in genocid nad Židi iz 2. svetovne vojne kjer so bili tudi večinoma žrtve civilisti, vključno z otroki, pa le počasi dobivajo svojo končno podobo in tudi končno sodbo v mednarodni skupnosti.

 V vsem tem času pa umirajo, so mučeni, razseljeni, v tujem ujetništvu in ranjeni navadni civilisti. In to v družbenem času, ko naj bi imeli samo civilno družbo temelječo na zagotovljenih človekovih in otrokovih pravicah in zaščiti, oziroma pravnem varstvu lastnine. Poleg tega naj bi imeli razvito diplomatsko dejavnost, ki bo po mirni poti razreševala vse konflikte med narodi in državami. Tudi taka družba naj bi imela seveda profesionalno vojsko, ki pa skrbi vsaj teoretično in etično samo za varnost svojega civilnega prebivalstva. Ta vojska naj ne bi vršila agresorske napade na tujem teritoriju in pobijala prebivalstva. Tudi zaradi tega se najverjetneje države, preko katerih se vršijo napadi in vpadi na tuj teritorij, čedalje bolj izgovarjajo na posamezne ekremistične vojaške skupine. In to kljub dejstvu, da bi najverjetneje na svojem teritoriju tudi težko spregledali lansiranje raket in oborožene skupine prebivalcev.


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Which representatives would you vote for?

Is BRICKS a threat to the West?

Politika in draginja