Dan reformacije

 V po-osvoboditvenem ali po-osamosvojitvenem času ali po ponovnem rojstvu samostojne države Slovencev, smo začeli obeleževati ali praznovati od leta 1992 tudi Dan  reformacije. Reformacija, ki jo mnogi poznajo vse od 16. stoletja in naj bi bila verska katoliška reformacija ali prevrednotenje katoliške vere, je Slovencem prinesla prve slovenske tiskane knjige in jo tako štejemo tudi kot "kulturno" in "izobraževalno" reformacijo. Z reformacijo se začne poudarjanje izobraževanja širokih množic ljudi in ustanavljanje šol ter tudi uporaba maternih ali ljudskih jezikov. Nekateri pa reformaciji pripisujejo tudi demokratična načela enakosti.

Reformacija se je začela širiti tudi na slovenskih tleh. Največ so  prispevali k slovenski kulturi in slovenskemu jeziku sledeči reformatorji: 

• 1550 leta je Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. 
• Jurij Dalmatin je prevedel v slovenski jezik Biblijo. 
• Adam Bohorič pa je izdal prvo slovensko slovnico ali natančneje prvo slovnico slovenskega jezika. 
• Sebastijan Krelj pa je poznan kot jezikovni in pravopisni reformator.

Seveda današnji Dan reformacije ni povezan z njihovimi deli ali datumom njihovega rojstva ali smrti. Prav tako ni dan reformacije samo praznik Slovencev.

31. oktober, kot dan reformacije, se namreč navezuje na objavo Petindevetdesetih tez kritičnih do katoliške cerkve, ki jih je Martin Luther nabil na vrata cerkve vseh svetih v Wittenbergu ali pa po drugem viru jih poslal naškofu Mainza Albertu Branderburškemu. Zaradi teh tez pa je vsekakor bil Martin Luter obravnavan v samem cerkvenem vrhu kot krivovernik in sovražnik papeža. Aretaciji naj bi se sicer izognil. 

Leta 1520  je Martin Luter celo izdal nove spise na temo reforme papeštva, reformo življenja Cerkve in reformo zakramentov ter poudarek "svobode kristjanov". Zaradi takšnih del je bil leta 1521 Martin Luter izobčen iz Cerkve. Seveda je nadaljeval z zagovorom svojih idej tudi po izobčenju iz Cerkve in celo maševal, saj je večkrat dobil podporo takratnih vplivnežev. 

Nehote pa so Lutrove ideje podžgale tudi kmečke upore 1524-25 ali tako imenovane Nemške kmečke vojne. Martin  Luter pa je leta 1525  pozval uporne kmete k spoštovanju oblasti. Nekateri uporni kmetje so se zaradi tega počutili izdani, spet drugi uporni kmetje pa so odložili orožje.

Leta 1525 se je Martin Luter tudi poročil z redovnico ali odrekel zapovedanemu celibatu za duhovnike.  Zaradi tega velja za reformatorja tudi na tem področju.

Od leta 1526  se je aktivno ukvarjal z novo Cerkvijo temelječo na njegovih tezah. Leta 1529  je izdal tudi Mali Katekizem in Veliki Katekizem. To novo cerkev so mnogi kar poimenovali Luteranska cerkev.  Leta 1546 je umrl zaradi svojih dolgoletnih in novih bolezni . Martina Lutra  so pokopali pod prižnico v Wittenbergu.

Ideje Martina Lutra so se širile tudi po njegovi smrti. 

Najpomembnejši "nasledniki" v smislu tistih, ki so nadaljevali, sistematizirali in širili  teologijo Martina Lutra, so:

• Philipp Melanchthon (1497–1560):

Bil je eden najbližjih Lutrovih sodelavcev in pomemben teolog.

Pomagal je pri sistematizaciji luteranske teologije in velja za "učitelja Nemčije" (Praeceptor Germaniae).

Avtor je Augsburške veroizpovedi (1530), ključnega luteranskega dokumenta.

• Jean Calvin (Janez Kalvin, 1509–1564):

Čeprav je bil tudi pomemben reformator in ni bil neposreden "učenec" Lutra, je pa bil eden izmed najvplivnejših naslednikov reformacije.

Razvil je svojo smer protestantizma - kalvinizem (reformirano krščanstvo), ki se je razširila predvsem v Švici (Ženeva), Franciji (hugenoti), na Nizozemskem in Škotskem.

• Ulrich Zwingli (1484–1531):

Vodilni reformator v Švici, ki je neodvisno od Lutra razvijal reformacijske ideje.

Čeprav so se z Lutrom razhajali glede nekaterih teoloških vprašanj (zlasti glede zakramenta svete večerje), je bil ključen za širitev reformacije.

• Za največjega reformatorja v slovenskem prostoru velja Primož Trubar (1508–1586):

Oče slovenske reformacije in slovenske pisane besede.

Bil je Luthrov privrženec in je njegove ideje prenesel in razširil na slovensko ozemlje.

Luther je namreč začel proces, ki so ga nato razvijali in širili drugi teologi, pri čemer je Melanchthon najbolj neposreden naslednik v smislu ohranjanja in sistematizacije Lutrovega učenja.

Reformatorske ideje ali ideje reformacije ali prenove Cerkve pa so začeli intenzivno preganjati že v samem 16. in 17. stoletju s tako imenovano protireformacijo, ki je spet poskušala utrditi star položaj Rimsko-katoliške cerkve s strogo cerkveno hierarhijo s papežem na vrhu. 

Leta 1618 je zaradi tega  izbruhnila 30-letna vojna med protestanti in katoličani, ki se je končala leta 1648 z vestfalskim mirom. 

 

Protireformatorske sile so na slovenskih tleh izganjalec protestantske duhovnike ali pridigarje. Prav tako so ukinjali tudi protestantske šole in sežigali knjige. Še več, kar precej časa ni bilo na slovenskih tleh izdane nobene knjige.  Protireformatorji so rušili tudi protestantske cerkve in pokopališča ter izganjali protestantske družine. Tako se je reformacija ali protestantizem ali Luteranstvo ohranilo v Sloveniji le v Prekmurju.