Mobing brez reakcije

 Zelo pogosto srečamo moderno terminologijo in zelo pogosto se spomnimo takšnih opisov že iz preteklosti. Takšen primer je tudi mobing, ki ga navezuje sodobna terminologija na trpinčenje na delovnem mestu. Mobing, da ga lahko zakonsko opredelimo kot mobing, se mora izvajati vsaj enkrat na teden in daljše obdobje šestih mesecev.

Kot mobing je novodobno opredeljen  psihični teror nadrejenega nad podrejenimi, kar so poimenovali bossing.  Ne poznamo pa družbe, tudi socialistične ne, kjer ne bi bilo šefa in podrejenih. Med njimi pa delovnih razmerij in odnosov, ko si pravzaprav lahko šefu tiho, saj ima šef vedno prav. Tisti, ki učijo, da šefu "soli pamet", vas lahko pripeljejo vsaj do roba poklicnega in delovnega propada, če ne čez rob v brezno.

Nova oblika naj bi bil tudi horizontalni mobing, čeprav mene spominja za zelo staro obliko tekmovanja za višje delovno mesto ali višjo plačo in boljše pogoje dela. Pri tem pa se je  seveda uporabljalo tudi vedno šikaniranje. Stari obliki se reče kar tekmovalnost za večjo plačo ali napredovanje in uporaba legitimnih in/ali nelegitimnih instrumentov. Nelegitimni instrumenti naj bi bile sorodstvene vezi, ponarejanje certifikatov, ki so potrebni za napredovanje in seveda tudi brisanje in/ali prisvajanje tujega dela ali izumov ali preprosto obrekovanje ali širjenje laži, ki bi jih lahko preprečili s preverjanjem.  "Ne delaj, ampak išči budalo, ki bo delala ali fizično ali intelektualno" tudi ni izum sedanjega stoletja.

Tretja oblika mobinga naj bi bila staffing, kjer uporabljajo delavci posamično ali v skupini, sistematični pritisk na nadrejene.  Od uvedbe manufakture poznamo borce za višje plače in boljše pogoje dela. V novejšem času takšne skupine delavcev poznamo pod imenom sindikati. Iz zgodovine pa poznamo tudi kmečke upore, ko so si kmetje poskušali izboriti manjše davke in bolj varovano kmečko posest. Koliko so bile upravičene stavke in upori in kakšna je bila njihova legitimnost pa je spet stvar osebne in družbene presoje skozi zgodovinsko os družbenih sistemov.

Sedanje opredeljene kategorije mobinga na delovnem mestu, ki vas lahko profesionalno ali delovno uničijo, ali pa celo socialno in družinsko, so namreč naslednje:

Napad na izražanje se odraža kot prekinjanje med govorom, kričanje ali ignoriranje vašega mnenja.

Socialna izolacija pomeni, da se vas sodelavci  izogibajo, vas ne vabijo na sestanke ali vas premestijo v ločeno pisarno.

Napad na ugled je opredeljen kot širjenje neresnic, ogovarjanje, norčevanje iz vaše osebnosti ali zasebnega življenja.

Napad na kakovost dela pa se kaže kot dodeljevanje nesmiselnih nalog, odvzem vseh obveznosti ali nalaganje nemogočih rokov.

Vsekakor so te kategorije vredne našega razmisleka in tudi ob takšnih pojavih reagiranja, da bi preprečili svoj propad in omogočili drugemu, da z uporabo nelegitimnih sredstev doseže svoj cilj preko našega trupla.

Najbrž bi še lahko našla kakšne primere zatiranja ali lobiranja ali mobiranja kdo bo potegnil več in plačal manj ali pa si celo prisvojil tujo posest ali delo ter uporabljal delavce zastonj. Mogoče pa poznamo celo primer, ko delavci za nič dela, pričakujejo plačilo dela. Tako lahko enostavno res ugotovimo, da mobing ni pojav tako imenovane moderne. Kvečjemu lahko opazimo nekaj prevrednotenj in preimenovanj starih odnosov med delodajalci in delojemalci in njihovi tekmovalnosti med razredi in znotraj razredov, ki so vedno obstajali. Ne moremo pa zanikati, da določene komponente ne srečamo v privatnem okolju in v družinskem in sorodstvenem krogu.

Postulat žrtve starega in novega mobinga iz takšnih ali drugačnih razlogov je variabilen.  Kdo je žrtev in kdo je storilec  je odvisno od vrednot posamezne družbe in seveda tudi od nosilcev oblasti ter od sistema nagrajevanja in sankcioniranje. 

Mobing pretekli ali sedanji boste vseeno težko dokazali na sodišču in oprali svoje ime ter dobili primerno odškodnino.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Social sense

Clothes make the man

Are fruits and vegetables medicine