Sesutje globalne ekonomije?

 Dandanes se lahko  pozabavamo ali pa tudi ne, kakor pač kdo ocenjuje, s sesutjem globalne ekonomije, ki ni poznala blokov, državnih meja in političnih sistemov. Mislim, da  že kar dolgo poznamo naziv in organizacijo multinacionalnih ali mednarodnih ekonomskih združb ali podjetij ali kapitala.

Ekonomija ali gospodarstvo se je razširilo preko mednarodnih meja in političnih sistemov in prerasla v globalne mednarodne združbe, kjer je glavno vodilo količina kapitala. Seveda je gospodarstvo zraslo tudi v politično in informacijsko sfero. Počasi smo vse skupaj pospravili kar pod naziv globalizacija. Globalizacija je postala proces, ki naj bi  vključeval hitrejši gospodarski razvoj, večjo izbiro za potrošnike in lažje medsebojno sodelovanje v svetovnem merilu. Med izzivi in negativnimi posledicami pa pogosto omenjajo izgubo lokalnih kulturnih posebnosti, večanje razlik med bogatimi in revnimi, izkoriščanje delovne sile v manj razvitih državah ter globalne okoljske probleme. Globalizacija namreč pomeni tudi selitev gospodarskih družb na področje cenejše delovne sile in pomanjkljive zaščitne zakonodaje za delavce in nižjih davkov ali tako imenovanih davčnih oaz.  Kapital pač naj ne bi poznal nobene pripadnosti, razen svojemu lastnemu kapitalskemu dobičku.

Pojavili so se tudi mednarodni ekonomskih guruji kot je bil tudi razvpiti Epstein, ki je deloval po vseh kontinentih in tako v komunističnih, kot islamskih in kapitalističnih državah. Omenja se ga kot ekonomskega svetovalca od Putina do Trumpa preko arabskih držav.

Tako smo živeli kar nekaj časa in razpravljali o kopici mednarodnih bogatašev, ki naj bi obvladovali tudi politiko. Politika in ekonomija si naj bi tudi prav pridno podajala roke in se mednarodno izenačevala v imenu kapitalskega dobička.

Prvi večji udar globalizaciji je povzročil ruski napad na Ukrajino. Nato so še sledili Hamasov in Hezbolahov napad na Izrael, napadi Hutijev v Jemnu ter letošnja zapora Hormuške ožine in iranski napad na številne arabske države. Tudi afriški in južnoameriški kontinent ni bil in še ni imun pred novonastalimi globalizacijskimi boji.

Spet so se nasproti mirnodobne globalizacije pojavile verske razlike, zaščita  ekonomskih blokovskih in državnih interesov zapakirana v zaščito pravic Palestincev in zmanjšanju vpliva ameriške ekonomije, ki naj bi bila preveč dominantna. Vsota vseh interesov po prevladi na svetovnem ekonomskem interesu in novi razporeditvi ekonomskih moči in boju za prevlado na svetovnem globalnem trgu se je zato najverjetneje prelevila kar v vojaške spopade v luči propadajoče brezmejne globalizacije. Pojavljajo se spet državne, blokovske in celo verske pregrade.

Ostanejo pa nam vsakodnevni globalizacijski problemi  varnosti mednarodnih trgovskih poti, kapitala in življenj, ki se nikakor ne razrešujejo po mirni diplomatski politični poti, saj so prežeti z na novo postavljenimi težnjami po prevladi na svetovnem globalnem trgu in diktatu globalni ekonomiji ali pa celo uničenju globalizacije.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Social sense

Clothes make the man

Are fruits and vegetables medicine