Eksplozije ilegalnih migrantov
Evropska unija (EU) se v prvi polovici tekočega leta 2026 pod stalnimi grožnjami z vojaškim napadom in že raketami in droni čez meje EU in ukvarjanjem s tujo varnostjo, srečuje še s pravo eksplozijo ilegalnih migrantov.
Ni dolgo tega, ko so v Španiji zabeležili cele vale migrantov, ki so poleg vožnje s čolni, celo mirno ilegalno priplavali na področje EU predvsem iz Maroka, ki še ni v vojnem stanju. Niso jih motili ne požari, ne visoke temperature. Ali pa so celo izkoristili čas, ko se Španija ukvarja z drugimi problemi, kot je reševanje življenj in premoženja svojih državljanov.
V EU naj bi bila aktualna 6 % brezposelnost. Na območju evra pa naj bi bila stopnja brezposelnosti celo 6,3 %. Ti podatki so zelo pomembni, saj so ilegalni begunci večinoma mladi in v dobri fizični kondiciji in bodo najverjetneje uvrščeni med delovno aktivne prebivalce EU in tako prispevali k povečani stopnji brezposelnosti in/ali povečanju izdatkov za socialno in zdravstveno varnost ter po možnosti tudi izdatkov za izobraževanje.
Tudi Slovenija beleži v prvi polovici tega leta 2026 izrazit skok v številu ilegalnih migrantov, čeprav ni prva država v EU Šengenskega območja. Iz lanskoletnih polletnih 9.901 ilegalnih prestopov slovenske meje, se je število ilegalnih prestopov slovenske meje zvišalo na 14.455. V Sloveniji pa so najpogostejši ilegalni migranti iz Bangladeša, Afganistana in Egipta, kjer ravno tako še ni zaznano vojno stanje.
Napovedani evropski ostrejši ukrepi zoper ilegalne migracije na področju EU tako postajajo samo populistična retorika. Prav tako pa velja tudi za napoved ostrejših ukrepov za koriščenje javnih ali državnih sredstev ali tako imenovane socialne pomoči. Ilegalni migranti namreč prihajajo v EU brez dohodkov in potrebujejo tudi namestitev ter osebne dohodke. Prav tako pa tudi zdravstveno zavarovanje pokrito z javnimi sredstvi, ki je osiromašeno še iz časov pandemije in epidemije Covid-19.
Kako bo ravnala EU in NATO z lastnimi državljani in tako imenovanimi državljani skupne vojaške obrambe NATO, ko že poka na poljski meji in pri Cipru ter Turčiji, pa bomo najverjetneje grenko izkusili v prihodnosti. Najverjetneje bomo svoje lastne državne organe težko prepričali, da imamo tudi mi migrantske pravice do mirnega in varnega življenja. Odprto pa ostaja tudi vprašanje, kam bomo lahko sploh migrirali, ko nam bodo ogrožena naša lastna domovanja in življenja. Dvomimo lahko tudi, da bodo za nas veljala pravila, da lahko migrira vsak, ki mu je ogroženo življenje. Upamo pa lahko, da bodo lahko migrirali tisti, ki niso sposobni bojevanja, kot so otroci, starostniki in noseče ženske.
Komentarji
Objavite komentar