Ilegalne migracijske številke in paradoksi
Že po podatkih iz leta 2025 je bilo v svetovnem merilu zaradi preganjanja, konfliktov, nasilja, kršitev človekovih pravic ali pa celo resnih kršitev reda razseljenih 117,8 milijonov ljudi. Notranje razseljenih naj bi bilo 68,7 milijonov in 35,6 milijonov ljudi, ki so potrebovali mednarodno zaščito. Med njimi je bilo samo 6 milijonov Palestincev in 9 milijonov migrantov, ki so čakali na odobritev mednarodne zaščite.
Poleg legalnih migrantov pa se mirnodobne države srečujejo še z ilegalnimi migracijami, čeprav v njihovih mejnih državah ni vojnega stanja. Že oktobra letos je EU sprejela veliko strožje ukrepe za ilegalne migracije, čeprav še stanje ni bilo tako alarmantno kot leta 2015. Vsekakor pa število legalnih in ilegalnih migracij narašča iz leta v leto, saj se kljub umiritvi situacije v matični državi večina migrantov noče vrniti v njihovo domovino in prihajajo še novi migranti. Tako se srečujejo države, ki sprejemajo migrante, tudi s tujo kulturo na svojih tleh, ki je lahko celo zelo različna in kontradiktorna njihovi domači kulturi. Ker pa je ilegalnih prehod meje kaznivo dejanje za njihove državljane, so poostrili tudi odnos do ilegalnih migrantov. Vse pogostejši so namreč zahtevki, da se ilegalne migrante dosledno vrača v njihove države. K temu je najverjetneje pripomogla tudi globalna ekonomska kriza in mogoče tudi vnašanje tujih konfliktov.
Za primerjavo lahko vzamemo slovenski primer ilegalnih migracij, saj Slovenija meji na Hrvaško, Italijo, Madžarsko in Avstrijo, ki nikakor niso v kakršnikoli varnostno ogrožajoči situaciji, da bi ljudje brezglavo prešli slovensko mejo, da bi si rešili življenje. Do zadnjega avgusta letos je namreč ilegalno prečkalo mejo kar 20.164 migrantov in se je to število od lanskoletnih 16.236 v istem obdobju povečalo. Še zmeraj pa največje število ilegalnih migrantov zabeležijo na meji s Hrvaško. Najpogostejši ilegalnih migrantov pa prihajajo iz oddaljenih držav, kot so Bangladeš, Afganistan in Egipt.
Tako naletimo na pravi paradoks, da ob napovedani strožji politiki EU do ilegalnih migrantov, naletimo v Sloveniji pravzaprav na njihov porast števila. Po podatkih agencije Frontex so sicer v prvih osmih mesecih leta 2026 zabeležili sicer skoraj 75.000 nezakonitih prehodov meje Evropske unije, kar predstavlja 35-odstotni upad glede na enako obdobje lanskega leta. Tako, da Slovenija s svojim porastom ilegalnih migrantov pravzaprav odstopa od splošnih evropskih podatkov, saj je zabeležen porast ilegalnih migracij po tako imenovani Balkanski poti. Edina večja pot, poleg balkanske, ki v letu 2026 beleži rast, je še zahodna sredozemska pot (smeri proti Španiji), predvsem zaradi povečanega števila odhodov iz Alžirije.
Države članice EU so namreč dandanes izpostavljene tudi stalnim ruskim grožnjam z vojaškimi intervencijami ali napadi zaradi podpore Ukrajini, ki jo je več kot 4 leta nazaj napadla Rusija. Tako ima EU že samo legalnih beguncev iz Ukrajine, s katero ima tudi državne meje, več kot 4,43 milijone. Celotno število ukrajinskih beguncev pa naj bi se povzpelo že na 6,7 milijonov. Največje število ukrajinskih beguncev ima Nemčija, Poljska in Češka. Večji del teh stroškov na ravni držav članic se sofinancira iz Evropskih skladov za azil, migracije in vključevanje (AMIF).
Vsak begunec stane državo gostiteljico povprečno med 10-15 tisoč evrov letno, kar je zaskrbljujoče saj večina držav članic EU oporeka svojim državljanov celo socialno pomoč v primeru brezposelnosti. Poleg tega je stvar debate tudi ali bi ob vojaškem napadu svojim državljanom tolerirali migracije na varno ali pa bi pričakovali, da branijo svojo domovino.
Komentarji
Objavite komentar